Komaj verjetno, a resnično – posnela sta popploščo. Pop, kot ga razumeta dva izjemna rockovska ustvarjalca in brezkompromisna inovatorja, sicer ni namenjen širokim množicam, toda z njim ne bosta prepričala, še manj navdušila niti številnih oboževalcev širom sveta.

Na albumu je preveč mlačnih skladb, nedorečenih idej, ustvarjalne samozadostnosti in izvedbene samovšečnosti. Preveč vprašanj in premalo odgovorov.

Octahedron je temna plat težnje po drugačnosti za vsako ceno.

Ocena: 3