Klemen na prvi pogled sicer deluje bolj zrelo, uglajeno in premišljeno a v resnici ni nič manj trd, oster in neizprosen kot na prvencu. Najsi kritizira družbeno realnost, modruje o ezoteriki ali čveka o radoživih prigodah pod vplivom opojnih substanc, njegova paglavska provokativnost v kombinaciji s duhovito neposrednostjo prepriča in očara.

Z glasbeno podlago je liriki dodal potreben ščepec soli, Simon Stojko Falk s skreči in Iztok Turk s produkcijo pa sta pristavila še piko na i.

Ocena: +4; piše Dušan Jesih