Kanček strahu, da bi se stara znanca zapletla v zanko ritmičnih in melodičnih pasti, v katere se, z orientalsko mistiko, južnjaškim temperamentom in balkansko otožnostjo tokrat, z robotsko natančnostjo, že v tretje zvabljata, je bil sicer povsem odveč.

Njuni kitarski fuziji etna, džeza in bluesa, celo rocka, pa vendarle nadvse dobro denejo nežni zvoki bolgarskega pihala, v katerih je skrit presežek presežkov Trete majke - albuma, namenjenega tako poznavalcem kot zagovornikom navdiha in eksotike.

Ocena: 5, piše Dušan Jesih.