S tematsko ploščo, ki jo je posvetil razseljenim osebam; ljudem, ki jih pogosto vidimo, a redko opazimo, dokazuje, da je tudi izjemen človek širokega srca in odprtega duha. V desetih skladbah je s pomočjo samosvoje umetniške izraznosti zaobjel odnos do emigrantov in predstavil svoje videnje tega zapletenega družbenoekonomskega pojava. Čustva, empatija in revolt zaradi krivici, ki se dogajajo nemočnim žrtvam oholosti in pohlepa nebrzdanega kapitalizma, so izhodišče nove glasbene, zvočne mojstrovine, ki presega žanrske okvire in se v širokem loku izogiba kakršnim koli zapovedanim smernicam.

Čeprav Zlatkova veličastna diskografija šteje že več kot trideset albumov, je pričujoči, po albumih Round Trip iz leta 1994 in Pav iz 2005, šele njegov tretji povsem samostojen projekt. Na cedeju, ki je tako kot večina njegovih izdaj izšel v tujini, tokrat pri angleški založbi Leo Records, je Kaučič odigral vse instrumente. Poleg glasu, ki itak prevzema vlogo instrumenta, je vešče uporabljal še različna tolkala, talne bobne, flavto, zvončke, piščal, manj znane instrumente, kot sta eksotični sansula in marimbula, ter številne unikatr, doma izdelana glasbila.

Z živopisano instrumentalno sestavo je še dodatno podkrepil eklektično podobo albuma, ki temelji na izvirnih zvočnih improvizacijah in stilskih eksperimentih, subtilnih kompozicijah in doživetih interpretacijah. Tradicionalni ali vsaj njim podobno zveneči glasbeni motivi, ki jih je tokrat več, kot smo jih bili doslej vajeni pri Kaučiču, naredijo album lahkotnejši, bolj poslušljiv in tako morda sprejemljivejši tudi manj zahtevnim poslušalcem. Hkrati pa je z njihovo pomočjo preko zrele umetniške govorice avtor še dodatno podkrepil osnovni koncept albuma, tezo, po kateri drugačnost lahko bogati in plemeniti, če ji le znamo dovolj dobro prisluhniti.

Ocena: 5; piše: Dušan Jesih