Prvi kot stalni vir Zlatkovega navdiha, tokrat bolj posredno, že pokojni, a nesmrtni ameriški saksofonist pa kot avtor dobre polovice skladb. Gre za posnetke, ki so nastali pred dvema letoma na koncertu v CD-ju, kjer se je že preizkušenim soustvarjalcem z interpretacijo izvirne avantgardne poezije med drugimi pridružila tudi Lacyjeva življenjska sopotnica Irene Aebi.

Rezultat je homogen, izjemno svež in izviren, večplasten album, ki ga poleg običajnih Zlatkovih improvizacijskih vragolij odlikujeta tudi neobičajna poslušljivost in lahkotnost. Preverite!

Ocena: 5; piše Dušan Jesih