Kot piše v pozivu, so te institucije "s svojim molkom sokrive" pri vse večjih prizadevanjih oblasti za utišanje disidentov. Atelier Morales, ki ga sestavljata kubanska arhitekta Teresa Ayuso in Juan Luis Morales, je za The Art Newspaper sporočil, da je kampanja "stavka osebne odgovornosti za boj proti kubanski represivni mašineriji, ki je ena najmočnejših in najučinkovitejših na svetu".
Organizacije in posamezniki v "svobodnih in demokratičnih državah" morajo podpirati "pogumne kubanske umetnike in intelektualce, ki se spoprijemajo z vlado in uveljavljajo svoje ideje z mirnimi in neodvisnimi civilnimi gibanji," so še zapisali.
Očitno le oblastniki "vedo", kdo je in kdo ni umetnik
Kubanski aktivisti v zadnjih letih protestirajo proti uredbi 349. Gre za tako rekoč distopični zakon, ki od decembra 2018 omogoča cenzuro umetnikov. Na podlagi te uredbe lahko namreč oblast prisili prizorišča, da morajo pred javnimi postavitvami oziroma uprizoritvami zaprositi za uradno odobritev. S tem despotski zakon kriminalizira obstoj neodvisnih umetnikov, ki so posledično podvrženi popolnoma drugačni obravnavi, grozita jim pridržanje ali zaporna kazen v skladu z navodili kubanske vlade.
"Stavka se bo končala z dnem, ko bodo pravice [umetnikov] v celoti spoštovane in brez pogojev ali cenzure, brez obrekovanja ali samovoljnih aretacij," so še zapisali v Atelierju Morales.
Združenje slovensko-kubanskega prijateljstva: osamitev bi naredila bistveno večjo škodo
Igor Jurišič poziv k osamitvi kubanskih umetnikov razume kot vzporedno aktivnost ekonomskemu embargu, ki ga proti Kubi izvajajo ZDA.
Minister za kulturo udaril novinarja
Protest za svobodo govora, ki so ga pred stavbo ministrstva za kulturo v Havani izvedli januarja letos, je sprožil nasilni obračun s protestniki, ki je rezultiral v aretacijah ali pridržanjih več deset aktivistov. Incident je privedel tudi do peticije in pravnega predloga za odstavitev ministra za kulturo Alpidia Alonsa, saj je iz videoposnetka dogajanja razvidno, da je udaril enega izmed prisotnih novinarjev.
Po tem dogodku so državni mediji okrepili prizadevanja za diskreditacijo umetnikov, med katerimi so Tania Bruguera ter člani gibanj San Isidro in 27N. V preteklem tednu so denimo v televizijski oddaji Razones de Cuba zatrdili, da je Bruguerino delo "izmišljen lik, ki so ga ustvarile ZDA", ki si prizadevajo "osvojiti simbolni prostor v državnih institucijah".
Mediji, ki poskušajo diskvalificirati umetnico
Oddaja je spodbudila nekdanjo direktorico havanskega bienala Llillian Llanes, dolgoletno podpornico dela te umetnice, da je na neodvisni spletni strani Artcrónica objavila javno pismo podpore. Llanesova je prizadevanja medijev označila za "surov poskus diskvalifikacije Bruguere kot umetnice" in "očiten dokaz novinarjeve nevednosti o razvoju sodobne umetnosti na Kubi".
"Nihče ne more zanikati ugleda [Bruguere], ki si ga je prislužila v več kot 20 letih dela kot kubanska umetnica," je še zapisala Llillian Llanes. In dodala, da bo Tanii Bruguera kubanska umetnostna zgodovina dala priznanje, ki si ga zasluži, "ne glede na to, kdo se vmešava".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje