Konjsko glavo, del kipa konjenika, ki je najverjetneje predstavljal samega cesarja Avgusta, so arheologi odkrili v mestecu Walgirmes, kjer so Rimljani zelo verjetno ravno med znamenito bitko v Tevtoburškem gozdu snovali vojaško postojanko. Po tem boju so to postojanko province Germania Magna najverjetneje opustili. Drobna opomba: izraz Varusova bitka označuje veliko bitko med Germani, ki jih je vodil v Rimu vzgojeni German Arminius (Martin Luter mu ime ponemči v Hermann), in Rimljani, po kateri so se Rimljani za vedno umaknili na zahodni breg Rena in si tudi niso več prizadevali za osvojitev ozemelj desno od Rena.

Leta drobcev, nato glava v vodnjaku
Kot poroča časopis Die Welt, arheologi najdbo ocenjujejo kot senzacionalno. Gre namreč za konjsko glavo v naravni velikosti, ki je izjemno lepo in natančno izdelana. Arheologi menijo, da bo pri dataciji pozlačene in iz brona izdelane glave pomagal kraj najdbe, upajo pa tudi, da jim bo uspelo najti kakršno koli vez med kipom, katerega del je bila glava, in Varusovo bitko. Cesar Avgust, ki ga je predstavljal spomenik, je sicer vladal med letoma 31 pr. n. št. in 14 n. št., o njem pa kroži legenda, da naj bi ob prejemu novice, da je v izgubljeni bitki vojaškemu vodji Varusu 'uspelo' izgubiti kar šestino celotne rimske vojske, zaklical: "Quintili Vare, legiones redde! (Varus, vrni mi moje legije!)" Arheologi so sicer že več let odkrivali drobce spomenika, tokrat pa so v nekem vodnjaku prvič našli njegov večji del.

Kip namesto pravega Avgusta
Arheologi seveda ne morejo biti povsem prepričani, da je spomenik zares predstavljal cesarja Avgusta, vendar je domneva osnovana na več dejstvih. Pomembno je že to, da so bili v podobi konjenika upodobljeni le možje, ki so jim pripadle najvišje časti; pesnik, filozof in državnik Cicero je bil tisti, ki je kip konjenika imenoval "maximos honos" oziroma vrhunska čast. Nadalje je pomembno poznavanje vojaške kariere cesarja Avgusta. Avgust, posinovljenec Julija Cezarja, ki mu je senat kot prvemu vladarju vzdevek Augustus nadel leta 27 pr. n. št., je namreč večino svoje vojaške in državniške kariere spremljal rimsko vojsko na največjih bojnih pohodih. Tem se je odrekel šele v starosti. Tako je čez Alpe zadnjič potoval leta 8. pr. n. št., ko so se Rimljani odpravili proti Galiji, leta 4, ko so se ponovno odpravili na večji bojni pohod proti Germanom, pa jih tedaj 67-letni cesar ni več spremljal. Kot ena izmed možnih razlag izvora kipa se tako ponuja domneva, da so vojaki kip Avgusta, upodobljenega kot konjenika, čez Alpe 'vlačili' kot nekakšen simbolni nadomestek za tokrat nenavzočega vladarja.

Prebivalci danes nič kaj pomembnega mesteca Walgirmes si želijo, da bi bilo mogoče dokazati, da so Rimljani kip želeli postaviti prav v njihovem kraju. Znano je namreč, da so Rimljani večje kipe postavljali le v naseljih, ki so jih želeli sčasoma spremeniti v večja urbana središča. In prisotnost kipa bi tako bila dokaz za to, da so Rimljani s predhodnikom njihovega mesta imeli velike načrte.