V skrbi za slovensko kulturo, znanost in jezik je bila 4. februarja 1864 ustanovljena takrat še tako imenovana Matica Slovenska. Jubilej so pri Slovenski matici počastili s petkovo slavnostno akademijo, katere častna pokroviteljica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Nocoj bo v Viteški dvorani Križank še slavnostni koncert petih krstno izvedenih samospevov.

Ob jubileju Slovenska matica in Glasbena matica začenjata večletni skupni projekt povezovanja poezije in glasbe
Slavnostni koncert Slovenska matica pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico leta 1872. Društvi povezujejo skupne vrednote, kot je za Radio Slovenija pojasnila predsednica Glasbene matice, Veronika Brvar: "Skupni so jima skrb za plemenitenje duha s kulturo, raziskovanje našega prostora, nudenje mladim talentom možnosti, da se razvijajo, in odkrivanje novih kulturnih, literarnih ter glasbenih svetov." Ob jubileju društvi začenjata tudi večletni skupni projekt povezovanja poezije in glasbe, kar uresničujejo že na današnjem koncertu samospevov v Viteški dvorani Križank, ki ga pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku in v počastitev 160. obletnice matice.

Na koncertu bo krstno izvedenih pet samospevov, ki so nastali na podlagi besedil uveljavljenih slovenskih pesnic in pesnikov, katerih izbor je iz svoje pesniške zbirke Mozaiki pripravila Slovenska matica. Predstavili jih bodo mladi skladatelji in mladi solisti z izvedbami novih del, komornih skladb za glas, klavir, saksofon, violo in violončelo. "Želeli smo si osvežitev samospeva, da nista samo glas in klavir, ampak da pišejo za glas – sopran ali bariton – in spremljavo, kot je partnerstvo v komorni igri saksofon, viola, violončela ali klavir," je dejala Brvar. Del programa bo namenjen uglasbeni poeziji Franceta Prešerna, na koncertu pa bodo slovesno razglasili zmagovalce pesniškega natečaja za mlade in odprti natečaj za nov slovenski samospev.

Sorodna novica "Zgodba Slovenske matice je tudi zgodba o viziji"

Slovenska matica ustanovljena na pobudo zavednih slovenskih izobražencev
Kot je mogoče prebrati na spletni strani Slovenske matice, je bila ta na pobudo mariborskih rodoljubov ustanovljena s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazoslovje za različne stroke.

Prvi vrhunec je doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Sankt Peterburga. Med prvo svetovno vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest konfiscirana.

Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti Akademijo znanosti in umetnosti. Septembra 1941 se je v Slovenski matici v tajnosti sešel Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z odlokom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije Slovenija. Po drugi vojni se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč konservativna, premoženje je bilo nacionalizirano. A je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati, še piše na spletni strani Slovenske matice.

Predsednica Nataša Pirc Musar: "Prepričana sem, da bo Slovenska matica kot v preteklosti prispevala k iskanju ključnih kulturno-družbenih usmeritev družbe"
Predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič se je v svojem nagovoru ozrl na zgodovino Slovenske matice in izpostavil njena prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani in SAZU-ja. Spomnil je tudi na čas demokratizacije Slovenije ob koncu 80. let preteklega stoletja, ko so v matičnih prostorih možnost za svoja srečanja našle nekatere nove politične stranke, ki so se v predvolilnem času združile v koalicijo Demos. Kot je še izpostavil, obljube, da bodo vztrajali in sledili ciljem, ki so se jim pred 160 leti zavezali ustanovitelji, pa po njegovih besedah ne pomenijo nostalgičnega vračanja v preteklost. Kar jih obvezuje, je želja, da vsako naslednje leto z novostmi v založniškem in prireditvenem programu obogatijo bero dosežkov slovenske znanosti in umetnosti.

Pisatelj Dušan Jelinčič je slavnostni govor ob 160-letnici Slovenske matice naslovil Potovanje na konec noči ali najtemnejša ura je tik pred zarjo. V njem je opomnil na današnje stanje sveta in poudaril, da morajo biti kulturniki aktivisti miru, ki je tisto, kar danes najbolj potrebujemo. Spomnil je na ljubljanski manifest o poglobljenem branju, ki ga je Slovenija kot častna gostja izpostavila na lanskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, in poudaril pomembnost kritičnega branja na višji ravni v današnjih časih. Spregovoril je tudi o tigrovcih, ki so po njegovih besedah do najmanjše potankosti uresničili tisto kritičnost, ki je bila tako nazorno opisana v ljubljanskem manifestu stoletje prej. Del nagovora je posvetil razmišljanju o identiteti.

Kot je v nagovoru na slavnostni akademiji opomnila predsednica republike Pirc Musar, so bili naši predhodniki sposobni zaznati ključne cilje naroda in se okoli njih poenotiti. Izrazila je željo, da bi bila tega, vsaj v ključnih ciljih in izzivih, ki so pred nami, sposobna tudi današnja družba. Predsednica republike je tudi izrazila prepričanje, da se bo v razmislek "kje smo kot družba, kot ljudje in kakšni hočemo biti" dejavno vključila tudi Slovenska matica in "tudi v prihodnje pomembno prispevala k iskanju ključnih kulturno-družbenih usmeritev slovenske družbe".