Dokument, katerega osnutek je bil konec lanskega leta v javni razpravi, je dopolnjen s pripombami stroke. "Tem institucijam želimo omogočiti, da bodo lahko v prihodnosti delovale na sodobni podlagi, želimo jim zagotoviti, da bodo še privlačnejše tako s svojimi vsebinami kot s prenovljenimi prostori," pravi državni sekretar Matevž Čelik Vidmar.

Strategijo sta pred 18. majem, ko zaznamujemo mednarodni dan muzejev, predstavila ministrica za kulturo Asta Vrečko in Matevž Čelik Vidmar. Končni dokument po besedah ministrice vključuje vse tiste smernice, h katerim so se zavezali na začetku mandata in h katerim jih zavezujejo tudi mednarodne smernice.

"Muzejska strategija si prizadeva usmeriti muzeje v njihovo poslanstvo, ki je, da so eno izmed središčnih mest v lokalni skupnosti, med državnimi ustanovami, v javni infrastrukturi in da zavzemajo pomembno mesto v naših življenjih," pravi Vrečko. Po njenih besedah tem ustanovam ljudje zelo zaupajo in "v poplavi lažnih informacij, nepreverjenih dejstev in tudi revidiranja zgodovine predstavljajo tisti steber, h kateremu se vsak posameznik vedno vrača po verodostojne informacije".

So prostor, v katerem se učimo, raziskujemo, si oblikujemo pogled na svet in na zgodovino ter tudi misel za prihodnost, je dodala ministrica. To je bilo tudi izhodišče za oblikovanje dokumenta, ki zasleduje še vrednote trajnostnega razvoja in zelenega prehoda.

Gre za nov dokument, ki se navezuje na nacionalni program za kulturo
Strategijo je pripravila skupina strokovnjakov, ki je v njej zajela znanje iz različnih institucij ter je črpala iz dolgoletnih domačih in mednarodnih izkušenj. Čelik Vidmar je dejal, da sledi tudi temi letošnjega muzejskega dneva Muzeji za izobraževanje in raziskovanje. "Gre za nov, podrobnejši dokument ministrstva, ki se navezuje na nacionalni program za kulturo in podrobneje usmerja področje," je dejal.

V Sloveniji je muzejska mreža geografsko razvejana, več kot 50 je samo pooblaščenih muzejev, na tem področju pa se letno obrne več deset milijonov evrov prihodkov.

Arheološka zbirka na Ptuju končana do konca 2025 ali začetka 2026
Po Čelikovih besedah v okviru strategije več stvari že poteka skozi načrt za okrevanje in odpornost. Pri tem je omenil obnovo objektov z muzejskimi vsebinami, med katerimi je morda največja prenova grajske žitnice na Ptuju, kjer bo na nov način predstavljena tamkajšnja arheološka zbirka. Dokončana bo predvidoma do konca leta 2025 ali začetka leta 2026.
Skozi načrt za okrevanje in odpornost poteka tudi projekt eDediščina, v katerem bo nastal enoten register premične kulturne dediščine na spletu. Vzporedno pa nastaja še širša digitalna platforma za predstavitev muzejskih programov na enem mestu in za promocijo muzejev v mednarodnem prostoru.

Čelik Vidmar je prepričan, da bo strategija še okrepila vlogo muzejev, ki jo že imajo v skupnosti in so po priljubljenosti takoj za knjižnicami. S posodobljeno infrastrukturo se bodo lahko še močneje vključili v turistično ponudbo države ter s svojimi programi in vsebinami sledili ekološkim izzivom. "To ni le strategija ministrstva, ampak strategija vseh slovenskih muzejev, za katero stoji vsa stroka."