Ko so mošejo začeli graditi, stari tempelj v celoti ni bil viden, ampak ga je prekrivala gomila zemlje. Foto: Reuters
Ko so mošejo začeli graditi, stari tempelj v celoti ni bil viden, ampak ga je prekrivala gomila zemlje. Foto: Reuters
Mošeja Abu El-Haggag  (Luksor)
Mošeja izvira iz časa vladavine Fatimidov, dinastije, ki je slovela po svoji verski toleranci. Foto: Reuters
Mošeja Abu El-Haggag  (Luksor)
Stari tempelj izvira iz časa vladavine Amenhotepa II., faraona 18. dinastije, ki je vladal med letoma 1386 in 1349 pr. n. št. ali pa med letoma 1388 in 1351 pr. n. št. Foto: Reuters

Mošejo Abu El Hagag so na severovzhodnem predelu staroegipčanskega templja iz časa vladavine faraona Amenhotepa III. najverjetneje zgradili sredi obdobja fatimidskega kalifata. Dinastija Fatimidov je za središče kalifata določila Kairo, vladala pa je med letoma 909 in 1171. Ko že govorimo o mošeji iz časa Fatimidov, naj omenimo, da se je vladavina Fatimidov v zgodovino zapisala tudi po svoji toleranci do drugih muslimanskih vej - Fatimidi so pripadali izmailitom - kot tudi do judov, malteških kristjanov in koptov.

Kup zemlje, ki se je spremenil v tempelj
Ko so mošejo gradili, je bila večina templja, ki so ga začeli graditi v 14. stoletju pr. n. št., prekrita z zemljo. Tempelj so izkopali šele v 19. stoletju in tedaj je lokalno prebivalstvo ogorčeno protestiralo proti možnosti, da bi mošejo podrli. Geografski položaj stare mošeje se je ljudem zdel zelo pomemben, in to je bil tudi razlog, zakaj se nova mošeja, prav tako posvečena Abu Hagagu, nikoli ni uveljavila. Ljudi tudi nikoli ni motilo, da je bila mošeja pravzaprav del templja, posvečenega starejši poganski veri. Znano je namreč, da so lokalne različice islamske vere v liturgijo pogosto pritegnile tudi posebnosti starejših in 'uradno' že izkoreninjenih verovanj.

Posvečena sufiju iz Bagdada
Abu Hagga, kateremu je posvečena mošeja v Luksorju, je bil v Bagdadu rojeni sufi, ki je polovico od svojega približno 90 let dolgega življenja preživel v Luksorju, kjer je leta 1243 tudi umrl. Mošejo so najverjetneje začeli graditi že pred njegovo smrtjo. Kasneje je doživela nekaj prezidav in slogovnih sprememb v okrasitvi. V tem pogledu se poudarja tri oboke ob vhodu, okrašene z marmorjem in fajanso, in sicer v slogu, značilnem za dinastijo Ajubidov, ki je vladala po Fatimidih oziroma po tem, ko je Saladin leta 1171 odstavil zadnjega fatimidskega kalifa.

Še en pomemben poseg v zgradbo se je zgodil leta 1914, ko so po ukazu zadnjega egiptovskega in sudanskega kediva - izraz lahko prevedemo kot regent - Abbasa II. Hilmija Baya na vrhu mošeje zgradili niz balkonov. Mošeja Abu El Hagag, ki jo krona 14,15 metra visoki minaret, je podobna mošejama Esna v Asuanu in mošeji Al Mašhad El Bahari na bregu Nila.