Skozi filmsko govorico, ki je mladim najbližja, se gledalcem in ustvarjalcem odpira nov svet - svet odraščanja, življenjskih strahov in težav, želja ter hrepenenj. Strokovna žirija je najboljšim filmom v kategoriji osnovnošolci in srednješolci dodelila nagrade – zlate, srebrne in bronaste filmske klape.

Zlato klapo 2015 v kategoriji osnovnih šol je prejel film Temačna zmeda avtorice Pike Potočnik, ki je nastal v produkciji Kud Marnie filma. Srebrno klapo je prejel film Vidimo, kar hočemo videti, ki ga odlikuje preprosta zgodba, ki nosi izjemno sporočilnost o odnosu človeka do planeta Zemlje. Preprosta animacija zgodbo še dodatno podkrepi in nadgradi v celoto.

Bronasto klapo je prejel film Drugačnost in predsodek, ki obravnava pomembno temo odnosa med ljudmi v družbi, ki drug do drugega prepogosto gojimo nepotrebne predsodke. Scenaristično so dobro nakazani drobni in verjetni premiki, ki jih podkrepi primerna igra. Skratka, navdihujoč prikaz razmišljanja, ki bo gledalcu pomagal prerasti družbene predsodke.
Filmi osnovnošolcev, ki jih je žirija uvrstila v t. i. kategorijo Posebne omembe, pa so: Noč v Pionirskem domu, Iskanja, Skrivnost kinooperaterja in film Zid.

Nagrajenci srednješolskih filmov
Zlato klapo 2015 v kategoriji srednjih šol je prejel film Memoarji vojaka Martina Kavčiča avtorja Svita Komela, ki je nastal v Gimnaziji Bežigrad. Film obravnava tematiko prve svetovne vojne, v njem se prepletajo igrani prizori z arhivskim materialom.

Srebrno klapo je prejel film Samuel, ki je animirana miniatura z izdelano idejo in njeno brezhibno izpeljavo. Dodatna odlika pa je, da film ni zgolj vsebinsko in vizualno učinkovit, ampak v gledalcu prebudi čustva, ki ga spremljajo še, ko se film konča.

Bronasto klapo si je prislužil film Romanje za maco, ki ne izstopa zgolj žanrsko, ampak tudi znotraj žanra. Prepriča že preprosta zgodba o prepletu človeških usod z živalskimi, natančneje mačjimi. Izjave so spretno prepletene v dramaturški lok, iz katerega razberemo tragiko in srečo. Vse to pa dobro podpirata filmska fotografija in montaža.

Posebno omembo pa si je prislužil kratki animirani film Riba (o smislu vztrajnosti in vlogi konstantne neumnosti).

Letos v igri 62 filmov
Prevladovali so filmi z vsebinami, ki zajemajo medsebojne odnose ter odnos do okolja in življenja. Kot so sporočili iz Pionirskega doma, so prispeli filmi vseh žanrov, od igranih, animiranih do dokumentarnih in eksperimentalnih iz Slovenije in tudi tujine. Skupno so jih prejeli 62.

Žirija je ocenjevala izvirnost, sporočilnost in obvladovanje potrebnih filmskih elementov; to so režija, scenarij, kamera, montaža in glasbena oprema.

Namen festivala ZOOM
Namen festivala je spodbujanje in izobraževanje mladih na področju filmskega ustvarjanja. Tekmuje se v dveh kategorijah: osnovnošolci in srednješolci. V vseh dosedanjih letih festivala je bilo ustvarjenih več kot 1.000 filmov, ki so bili predvajani v tekmovalnem programu na velikem platnu v Festivalni dvorani. Filme vsako leto izbira strokovna žirija, sestavljena iz prepoznavnih filmskih ustvarjalcev. Letos so to bili: novinarka Neža Prah (oddaja Infodrom), igralec Aljoša Kovačič ter fotograf in snemalec Rajko Bizjak.

Letošnja novost: delavnice
9. ZOOM je bil nadgrajen s filmskimi delavnicami s področij scenaristike, filmske igre, produkcije in 3D-animacije. Udeležence je najbolj zanimala razlika med filmsko in gledališko igro - delavnico je vodil Tadej Pišek -, naučili so se tudi, kaj je potrebno za ustvarjanje dobrega scenarija, spoznali različne tehnike snemanja in njene postprodukcije.

Potekala pa je tudi okrogla miza z naslovom Video čivkanje/video Tweet na vlogosferi. Osrednji gostje so bili vsestranski umetnik Vuk Ćosić, pisatelj in radijski moderator Žiga Gombač in Barbara Horvat. Vuk Ćosić je ob koncu okrogle mize podal kratko, jedrnato, a udarno misel za popotnico filmskemu svetu: "Bodite uporniki in brez sramu izkazujte drugačnost, saj nas družba uči, da smo "kloni". Če boste drugačni in posebni, je potem tudi vseeno, kakšno formo za izražanje uporabljate."