Nagrado je dobil za prevod dela iz latinskega jezika Moja skrivnost Francesca Petrarce.

Kot so sporočili, bodo letošnjega dobitnika predstavili 24. novembra v oddaji Literarna matineja na tretjem programu Radia Slovenija – Ars.

Nagrajenca je izbrala strokovna komisija, v kateri so bili Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut, Maja Šučur in Štefan Vevar kot predsednik. V utemeljitvi je zapisala, da je Petrarcovo introspektivno delo, napisano v klasični latinščini, prevodno zahtevno, saj od prevajalca ne terja le odličnega poznavanja avtorja in njegovega časa, temveč zaradi njegove vloge utemeljitelja humanizma tudi dobro poznavanje rimske antične književnosti in njenih avtorjev.

"Poleg tega je napisano v obliki dvogovora med dvema avtorjevima alter egoma, kar mu daje posebno, neesejistično, dramskemu besedilu podobno dinamiko, katere ritem se spreminja v skladu z naravo njune interakcije [...]. Prevajalcu je vse navedene elemente uspelo zgledno prenesti v slovenščino, ne da bi pri tem žrtvoval vsebinsko zvestobo izvirniku. Prevod je namreč tekoče berljiv, izrazno bogat in strokovno dosleden," je ocenila komisija.

Jezikoslovec Potočnik (1989) se ob pisanju in objavljanju člankov s svojega področja ukvarja tudi s prevajanjem, in sicer iz angleščine (György Karsai), francoščine (Michel Tournier, D'Alembert, Diderot) in latinščine, iz katere je za strokovno revijo Keria: Studia Latina et Graeca v slovenščino že prevedel Duhovno gostijo in Reuchlinovo vnebovzetje Erazma Rotterdamskega ter Vzpon na Mont Ventoux in začetni del Petrarcove Moje skrivnosti.

Njegov prevod celotnega Petrarcovega meditativnega dvogovora z naslovom Moja skrivnost ali O skrivnem neskladju mojih stremljenj, za katerega prejme nagrado, je izšel lani pri založbi Slovenska matica. Zanj je prispeval tudi spremno besedilo.

Nagrado Radojke Vrančič so lani podelili Lari Unuk za sklop prevodov štirih romanov: Številka 31328, Bog mi je priča, Dendriti in Eksperiment.