Gre za Billyja Collinsa, ki je svojo prvo pesniško zbirko izdal šele leta 1988 oziroma ko je imel že 47 let. Vendar pa je nato hitro razvil dovršen jezik, katerega kakovost prevajalec Uroš Zupan vidi v jezikovni dostopnosti, medtem ko mu poseben karakter določa pogled k angleški poeziji Philipa Larkina. Povsem drugačen profil umetnika je seveda Antonin Artaud (1896-1948), s čigar poezijo se Andrej Medved ukvarja že 40 let. Slovenski bralec je Artauda, ki ga urednik Nove lirike Andrej Ilc imenuje za novodobnega pesnika krika, začel spoznavati z nadrealističnim besedilom Noč bliska, ki ga je leta 1974 prevedel Aleš Berger. Tokrat pa dobivamo Artaudove pesmi pod naslovom Pesmi-teksti.
Prevajalec Andrej Medved meni, da gre za tekste, v katerih se manifestira Artaudov odpor do katolicizma; gre za manifestacije, ki jih je Artaud pravzaprav utemeljil na svojem osebnem sporu s katolicizmom in meščanstvom, ki ju je preziral. Zanimiv avtor je tudi italijanski pesnik Attilio Bertolucci (1911-2000), s čigar poezijo se je tokrat ukvarjal Milan Dekleva. Dekleva Bertoluccija označuje kot mirnega, svetlega in modrega pesnika, pesmi iz zbirke Svetilke ljubezni pa vidi kot pesnikovo borbo s časom, ki želi nekatere pomembne momente izbrisati iz spomina.