Sorodna novica Ministrica Vrečko na Koroškem obljubila podporo pri sanaciji škode

Medtem si je razmere na Koroškem, kjer je poškodovane tudi nekaj kulturne dediščine in so nevarno ogroženi pomembni depoji, ogledala ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je obljubila podporo ministrstva pri sanaciji nastale škode. Po njenih besedah k sanaciji pristopajo celostno in sodelujejo pri načrtovanju interventnih ukrepov.

Groba ocena do naslednjega tedna
Ministrica je v Odmevih na TV Slovenija povedala, da za zdaj še ni mogoče povedati, kolikšna je okvirna škoda na kulturni dediščini po državi v finančnem smislu.

"Konservatorji, delavci Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, skupaj z vsemi javnimi zavodi na terenu popisujejo škodo praktično že od prvega tedna dalje. V ta namen smo tudi razvili aplikacijo, v katero se popisuje vsa škoda, tudi zasebna, občinska in državna. Do konca naslednjega tedna pa bi morali imeti grobo finančno oceno in potem do konca septembra tudi točno," je pojasnila Asta Vrečko in opomnila, da je škodo treba prijaviti do 28. avgusta.

Izgradnja novih depojev z mislijo na prihodnost
Med najbolj ogroženimi so depoji in arhivi, ki so v alarmantnem stanju. V okviru muzejske strategije ministrstva so po besedah Aste Vrečko že zagnali prvi projekt. To je prenova grajske žitnice na Ptuju, v kateri bo sodobni, trajnostni depo z odprtimi depoji. Za nujne projekte po državi bo regijsko skupaj stopilo več občin in pa ministrstvo z evropskimi sredstvi.

Sorodna novica Asta Vrečko: Po sanaciji bo treba razmisliti, kako so v prostor umeščene stavbe, ki hranijo gradivo

Kar zadeva izgradnjo novih depojev, bo ta izvedena z mislijo, da se "takšne tragedije ne bi več dogajale, da ne bi imeli naših nacionalnih arhivov v kleteh, kar je popolnoma nesprejemljivo, pa razmišljamo znotraj kohezije," je dejala ministrica. Dodala je, da je mogoče "evropska sredstva reprogramirati ravno z mislijo na sanacijo škode po teh poplavah in pa tudi drugih naravnih nesrečah."

Vlada danes sprejema intervencijski zakon, ki prinaša tudi ukrepe, usmerjene na kulturne delavce in delavke, na tiste, ki so bili najprej oškodovani, kako jim pomagati, da si bodo lahko opomogli. Tudi skupina državnega sekretarja Boštjana Šefica pripravlja zakon o obnovi, pri katerem sodeluje tudi ministrstvo za kulturo in v katerega bodo prav tako vključeni projekti iz kulturne dediščine.

Prava škoda se bo pokazala šele po prvi zimi
"Objekti kulturne dediščine, kot je bila Hudičeva brv v Škofji Loki, Muzej železarstva, to je nekaj, kar je zelo povezano z lokalno skupnostjo in zaradi tega je pomembno, da to obnovimo tudi za ljudi, da bodo lahko stopili nazaj v normalno življenje," je še dejala Asta Vrečko. Sanacija bo zahtevala ogromne vsote denarja, a se bodo projekti, kot je obnova ljubljanske Drame, kljub temu izvedli. Pravzaprav je tudi sama stavba Drame poplavno in potresno zelo ogrožena, je izpostavila ministrica.

Po njenih besedah so že dobili prvo oceno škode iz škofjeloškega arhiva, ki znaša 400.000 evrov, a se lahko ta znesek še poveča, saj se bo pri kulturni dediščini prava škoda pokazala šele po prvi zimi. To so namreč "stare stavbe, gre za razpoke, za veliko lesa, beton, železo, ki lahko pokaže pozimi tisti pravi obraz, kako se bo to potem pokazalo naprej."

Sorodna novica ZVKDS: Najrealnejša slika poškodb se pokaže šele po prvi zimski zmrzali

Podobno je v pogovoru za STA poudaril tudi generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Jernej Hudolin: "Realna škoda na naselbinski dediščini se pokaže šele po enem letu, ko mine prva zima. Objekti so zgrajeni iz različnih materialov, tudi vsak kamen se ne obnaša enako, niti vsaka malta. Ta ima v sebi različne soli, ki jih voda raztopi, soliter se tako nekje kaže bolj in drugje manj. Voda ponekod prinese trose gliv, drugje jih ne."

Počasnejši in previdnejši pristop k obnovi
Ob tem opominja, da se po nesrečah "velikokrat, kar je razumljivo, pojavi želja po čimprejšnji obnovi, nekakšna evforija obnove. Strokovnjaki pa smo se v preteklosti naučili, da je pozneje dostikrat, kar se v takih situacijah evforično, prehitro naredi, treba popravljati ali ponavljati. Zato pristopamo k obnovam počasneje, previdneje."

22. septembra rok za prijavo škode na kulturni dediščini
Po Hudolinovih besedah so na področju škode na stavbni dediščini tri izrazita področja: poškodbe na spomenikih, poškodbe na naselbinski dediščini (predvsem stanovanjska arhitektura, strnjena vaška in naselbinska jedra) ter krajina, torej parki in druge zavarovane vrednote. Informacije o nastali škodi med drugim zbirajo z obrazcem, ki je dostopen na spletni strani ZVKDS-a, kjer se jim že oglašajo lastniki objektov kulturne dediščine in predstavniki lokalnih skupnosti.

Za obnovo kulturne dediščine računajo na sredstva iz solidarnostnega sklada in na sredstva, ki jih bo država v nadaljevanju namenjala iz integralnega proračuna. "Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je že izdala sklep, rok za prijavo škode na kulturni dediščini pa je, kot že omenjeno, 22. september. Po popisu škode bodo, kot vedno v takih situacijah, izdelani sanacijski elaborati, in ko jih bo vlada potrdila, se bo v skladu s finančnimi zmožnostmi družbe, predvidevam, začela sanacija. Tako je bilo v sorodnih primerih do zdaj," je še dejal Hudolin.