V projektni ekipi pravijo, da so pri njeni pripravi vključili vse segmente kulturne ustvarjalnosti, očitke, da jim je šlo za zasedanje položajev, pa zavračajo in poudarjajo, da je bil postopek priprave voden vključujoče in transparentno.

Z umikom podpore občinskega sveta Občine Piran in s "težko razumljivim razmišljanjem direktorjev uglednih javnih kulturnih zavodov" se slovenska Istra odpoveduje sodelovanju na evropski olimpijadi duha, kar EPK po njihovem mnenju vsekakor je, v sporočilu za javnost piše projektna skupina za kandidaturo Piran za EPK 2025.

Kot smo poročali, je piranski občinski svet na ponedeljkovi seji sicer podprl kandidaturo, ne pa tudi z njo povezane skupne kulturne strategije istrskih občin. Ob tem so direktorji osmih kulturnih ustanov iz obalnega območja v javnem pismu opozorili, da je bila strategija pripravljena mimo vseh relevantnih deležnikov. V imenu štirih istrskih županov je župan Kopra Aleš Bržan v torek poudaril, da bo kandidatura Pirana brez sprejete skupne kulturne strategije okrnjena in verjetno manj konkurenčna od kandidatur tekmecev.

V povezavi z očitki, da priprava strategije ni bila dovolj vključujoča in da naj bi predlagana vzpostavitev skupnega koordinacijskega telesa ogrožala razvoj javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture v slovenski Istri, so v projektni skupini spomnili, da so v pripravo kandidature tvorno vključevali vse segmente kulturne ustvarjalnosti v štirih občinah slovenske Istre, od kreativne in umetniške sfere do javnih zavodov s področja kulture, nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Njen nastanek je rezultat dela umetniškega sveta, ki šteje 25 članov, širokega kroga udeležencev delavnic in drugih zainteresiranih skupin, dejavnih v različnih fazah procesa.

Pri pripravi kandidature so poleg imenovanja delovne skupine in umetniškega sveta s 25 člani, ki ga sestavljajo predstavniki javnih zavodov, univerze, raziskovalnih ustanov in kulturni producenti iz vseh štirih obalnih občin. Poleg tega so pripravili delavnice s 50 udeleženci in pripravili anketo o zadovoljstvu nad kulturno ponudbo med prebivalstvom. Prav tako so imeli 50 odprtih sestankov z več kot 70 deležniki, na katerih so pridobili 150 projektnih idej, ki so jih združili v 26 projektnih sklopov.

Ne nazadnje so soglasno podporo prvi projektni knjigi poleg štirih obalnih občinskih svetov dali tudi v devetih mestih hrvaške Istre ter občin Milje in Trst. Po uvrstitvi v drugi krog kandidatur so v nadaljnje delo vključili predstavnike 57 projektov in okoli 100 sodelujočih. Prav tako so podpisali pisma o nameri za projektno sodelovanje s 512 partnerskimi ustanovami iz 41 držav, v ekipo pa je vstopila tudi ugledna znanstvenica Lučka Kajfež Bogataj.

Projektna ekipa je prav tako sodelovala pri procesu priprave strategije Kultura.PIKA, med drugim s sodelovanjem pri organizaciji delavnice za pripravo vizije in ključnih ukrepov strategije, na kateri je sodelovalo 34 predstavnikov deležnikov s področja kulture, 52 deležnikov pa je bilo vključenih prek spletne platforme, še pišejo v sporočilu za javnost.

Druga prijavna knjiga je oddana
Sicer pa so vse štiri občine, ki so se uvrstile v drugi krog za naziv EPK 2025, torej Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran, tudi oddale drugo prijavno knjigo na ministrstvu za kulturo. Slovensko mesto, ki bo ob nemškem mestu Chemnitz nosilo naziv EPK 2025, bo izborna komisija razglasila predvidoma 18. decembra.

V Ljubljani v središču solidarnost
Ljubljana, ki za naziv EPK kandidira ob podpori 25 občin ljubljanske urbane regije, si je za osrednjo temo kandidature izbrala solidarnost, za slogan pa Brez žice!, Wireless!.

Kakšni so izzivi mesta prihodnosti?
Program Ljubljana EPK 2025 obsega 104 projekte, zasnovane posebej za EPK 2025, najmanj tretjina programa pa bo izvedena v regiji zunaj ljubljanske mestne občine. Cilj programa je odgovoriti na izzive mesta prihodnosti, obenem pa je Ljubljana kot glavno mesto solidarna do regije in države, zato s programom "odločno odgovarja na kulturne izzive regije in države kot celote", so ob oddaji druge prijavne knjige poudarili na Mestni občini Ljubljana.

Drugo prijavno knjigo je osebno na ministrstvo za kulturo oddala tudi Ekipa GO! 2025, ki pripravlja kandidaturo Nove Gorice z Gorico za EPK 2025. Po besedah vodje kandidature Nede Rusjan Bric je njihovo geslo Go! Borderless, Gremo! Brezmejno, njihov cilj pa je tudi urbanističen – biti kot eno mesto, čeprav z različnima kulturama.

Poudarila je, da sta obe Gorici že sicer izjemno povezani, s projektom EPK-ja pa bi lahko dosegli še veliko več, kar se je izkazalo že med pripravo kandidature. Na kulturnem področju je poznavanje še vedno majhno, saj "ne poznamo jezika drug drugega oz. ga vsaj ena stran ne pozna". Tako so pripravili čezmejne programe in pri tem zajeli celotno regijo na obeh straneh meje. K sodelovanju so povabili umetnike iz svojega okolja, ki so ustvarili kariere po svetu, kot je denimo Marko Peljhan, kot enega glavnih investicijskih projektov v programu EPK-ja pa je poudarila Trg Evrope, ki povezuje Slovenijo in Italijo in ki naj bi v prihodnjih letih dobil novo podobo.

Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb
Na Ptuju, kjer so drugo prijavno knjigo oddali po pošti, so si za cilj zastavili program, ki bo povezan z mestom in regijo, ki temelji na stoletjih zgodb in mitov.

Program bo celovito in verodostojno izražal identiteto in ustvarjalnost Ptuja in regije, temeljil bo na sodobnih interpretacijah njihove bogate kulturne dediščine in vrhunskih umetniških vsebinah, povezovanju z evropsko kulturo, odprtosti za spremembe in visoki vključenosti prebivalcev, sporočajo s Ptuja. Njihovo umetniško vizijo uteleša slogan Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. V drugi prijavni knjigi so v okviru štirih programskih stebrov pripravili 24 kulturnih programov, načrtujejo tudi šest infrastrukturnih projektov.

Z umetnostjo do sprememb
Kandidaturo Piran-Pirano 4 Istria 2025, ki povezuje Piran, Izolo, Koper in Ankaran, so na ministrstvo za kulturo prav tako oddali osebno. Slogan projekta Val sprememb pa, kot so zapisali, poziva k temu, da "s pomočjo umetnosti sprožijo pomemben val sprememb". "Z Valom sprememb bomo presegali stare dualizme pridobivanja in potrošnje ter predlagali nove načine dela, mišljenja in čutenja v zvezi z naravo, zaledjem, plovbo, dediščino in prihodnostjo turizma, sezonsko naravnanostjo in soljo," so dodali.

Po besedah vodje kandidaturnega procesa Martine Gamboz sodelujejo z več kot 50 kulturnimi ustanovami in zavodi, profesorji s področja kulturne znanosti in mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki. Pridružilo se jim je več kot 45 držav, podpisali so več kot 500 namer o sodelovanju, na mednarodni natečaj Big picture, ki je v sklepni fazi, pa se je odzvalo več kot 20 mednarodnih kulturnih institucij.