Prva Encyclopaedia Britannica, ki je pravzaprav nastala nekoliko po nesreči (o tem nekoliko več kmalu), je izhajala med letoma 1768 in 1771, in sicer je vsak teden izšlo nekaj gesel. Sodelavcem družbe Encyclopaedia Britannica Inc., ki še danes redno dopolnjujejo enciklopedijo, ki tako pravzaprav redno izhaja že 241 let, ni znano, ali obstaja kakšna popolna izdaja v zasebni lasti, upanje pa vendar imajo. Optimizem jih preveva tudi zato, ker so prepričani, da bo brskanje po podstrešjih in kleteh obrodilo še marsikateri izvod katere od bolj nenavadnih izdaj. Kot piše Guardian, za še posebej dragoceno in posebno velja izdaja iz leta 1911, za katero so gesla prispevali celo Albert Einstein, Bertrand Russel in Siegmund Freud.
Enciklopedija, ki je nastala po naključjuVrnimo se k omembi, da je prva Encyclopaedia Britannica nastala nekoliko po nesreči. Gre za to, da so Edinburžani, ki so stali za projektom, sprva želeli le prevesti znamenito francosko enciklopedijo, znanstveni podvig enciklopedistov s polnim naslovom Encyclopédie, ou dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers (Enciklopedija ali sistematični slov ar znanosti, umetnosti in obrti). Francoska enciklopedija, eden od največjih dosežkov razsvetljenstva je izhajala med letoma 1751 in 1771, njen glavni urednik in pisec mnogo člankov v njej Denis Diderot pa je cilj svoje skupine povzel tako: "Vse stvari je treba preučiti in o njih moramo razpravljati, vse stvari brez izjeme in brez ozira na čustva kogar koli je treba raziskati."
Vsaka dva tedna nova Encyclopaedia Britannica
Kot pove trenutni upravni direktor Encyclopaedie Britannice Ian Grant, so se Škoti nazadnje odločili, da bodo napisali kar svojo enciklopedijo in s tem so najbolj odločno dokazali svojo privrženost etosu visokega razsvetljenstva ali kot pravi Grant: "Korak za korakom so oklestili cerkveno oblast nad znanjem, moč so odvzemali srednjeveški sholastični misli in približevali so se humanizmu ... V 240 letih, kolikor izhaja, se temeljna načela njenega oblikovanja niso spremenila, četudi so morda v tehničnem pogledu metode danes drugačne." Ko že govorimo o metodah omenimo, da je veliko prelomnico pomenila uveljavitev svetovnega spleta, saj danes družba Encycloapedia Britannica kar 70 odstotkov svojih prihodkov dobi iz spletnih storitev. Čeprav se tudi tiskana izdaja redno dopolnjuje z novimi spoznanji, pa je prav spletna Encyclopaedia Britannica najbolj ažurna znanstvena enciklopedija. Vsaka dva tedna je namreč na voljo posodobljena različica in "če je potrebno, lahko korekcije naredimo že v dveh urah od prejema novice, da se je zgodil nek pomemben dogodek", pove Grant.
Urednik prizna možnost napak
Da bi se bolje zavedali eksponentne rasti količine znanja v zadnjih dveh stoletjih in pol in tudi napredka znanosti, navedimo še nekaj podatkov o prvi izdaji Encyclopaedie Britannice, ki je sicer nastajala pod uredniškim nadzorom tedaj komaj 28-letnega Williama Smellieja, ki je večji del enciklopedije tudi sam napisal, izid 'svojega' velikega podviga pa je pospremil s kratkim predgovorom: "Z ozirom na napake, naj so te miselne, tipografske ali naključne narave, naj povemo, da se zavedamo, da smo sami na podlagi enciklopedije sposobni najti [v delih drugih] več napak kot kateri koli kritik. Možje, ki poznajo nešteto težav, ki so povezane z izvrševanjem tako velikega podviga, bodo prizanesljivi. To so tudi možje, na katere se obračamo in naj se vsi drugi zadovoljijo z njihovo sodbo." O tedanjem stanju v znanosti pa veliko pove naslednje: enciklopedija govori o našem sončnem sistemu kot o sistemu šestih planetov, o Kaliforniji (črkujejo jo Callifornia) govori kot o veliki pokrajini v Karibih, za katero ne vedno natančno, ali je otok ali polotok, v zvezi s človeško raso pa pove, da poznamo pet različnih ras homo sapiensa: "ameriško, evropsko, aziatsko, afriško in pošastno".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje