Odprli so namreč razstavo Srednjeveški tlakovci na Slovenskem, ki popelje po barvno in motivno bogatem svetu opečnih tlakovcev, posebno cenjenih že v času najstarejših civilizacij.

Že okoli leta 1500 pred našim štetjem beremo najstarejša pričevanja o tlakovcih v Egiptu, iz okoli leta 900 pred našim štetjem pa so se ohranili bogato glazirani tlakovci iz asirskega prostora. Mezopotamska umetnost je tista, kjer je talno okraševanje starega veka doseglo vrh.

Zanimivo je, da se v 6. stoletju pred našim štetjem v babilonski umetnosti pojavijo tlakovci z motivi, kakršne najdemo pozneje na tleh arhitektur zrelega in poznega srednjega veka. Gre predvsem za heraldična znamenja, kot so levi , zmaji in ptiči, nekatera fantastična bitja, pa tudi cvetlično in vitičasto ornamentiko.

Iz Francije na vse konce Evrope
Umetniškim in arhitekturnim središčem antičnega časa je bilo ljubše tlakovanje s kamnom in mozaikom, okrašene keramične ploščice pa so bile prej domena provincialne umetnosti. V Evropi se ornamentirani opečni tlakovci pojavijo šele v 13. stoletju, in sicer na francoskih dvorcih, kjer je že cvetela gotika. Najprej jih torej najdemo na gradovih in v sakralni arhitekturi.

Motivni svet, po katerem je stopal srednjeveški človek, je bil izredno bogat, podoben tistemu, ki ga najdemo tudi v stenskem in knjižnem slikarstvu, arhitekturni dekoraciji, na tapiserijah, vezeninah, relikviarijih in raznih predmetih, kot so pohištvo in slonokoščeni izdelki.
Pogosto gre za geometrijske vzorce z raznovrstnimi tračnimi prepleti, te pa spremljajo heraldični motivi in stilizirane fantastične podobe iz živalskega in rastlinskega sveta.

Kakovost, kakršno najdemo v takratnih evropskih umetniških središčih
Avtor razstave Aleš Stopar je predstavitev tlakovcev raztegnil v 17. stoletje, torej v čas, ko se je srednji vek pravzaprav že poslovil. Med srednjeveškimi tlakovci na Slovenskem je kustos izpostavil predvsem tlakovce iz Gornjega Gradu ter samostanov v Stični in Pleterjah. Kot pravi, je ornamentika teh povsem primerljiva s tistimi, ki so krasila tla v stavbah evropskih centrov, medtem ko so tlakovci drugih lokacij bolj provincialne kakovosti.
Tlakovce so izdelovali v opekarskih delavnicah zlasti na savinjskem koncu, nekateri so delo tujih mojstrov ali pa so za njihovo izdelavo iz tujine prinesli matrice.