Helverjeva noč je psihološko izjemno pretanjena in aktualna radijska igra, ki slika Nemčijo med razcvetom nacizma in se odvija v siromašni mestni četrti, v kateri je prav vse vzrok ali posledica nasilja.

Drama poljskega pisatelja Jaroslawa Swierszcza (1960) s psevdonimom Ingmar Villqist govori o nenavadnem paru. Spremljamo namreč umsko zaostalega mladeniča Helverja in njegovo v usodo vdano rejnico Karlo, ki živita v majhnem prostoru – v mraku, revščini, osamljenosti, obdana s fanatičnim nacizmom, ki z ulic vdira tudi v njun dom. Ideologija zla, ki z vso brutalnostjo vdre v intimni svet in v zapleteni odnos med protagonistoma.

Villqistovo delo je metafizična refleksija jeze in skrajnega obupa ter nemoči ob zmeraj hujši in neizbežni grožnji nacizma. Besedilo iskreno, intimno in pretresljivo govori o eksistencialnih in esencialnih tesnobah sodobnega človeka, so zapisali na Arsu.

Z odra na radijske valove
Režiser in dramaturg Alen Jelen je Helverjevo noč v letu 2016 postavil na oder v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Škuc gledališča Ljubljana. Tako v odrski kot radijski izvedbi je vlogi Helverja in Karle zaupal Blažu Setnikarju in Darji Reichman. "Tematika je res težka, vendar glede na to, da sva bila z Blažem precej uigrana, ko smo to snemali, se mi je zdelo, da sva lahko tudi pred radijskimi mikrofoni to sproščeno odigrala," je za Televizijo Slovenija o pretvorbi gledališke v radijsko igro povedala Darja Reichman.

Dramsko besedilo je v slovenščino prevedla Darja Dominkuš, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina. Nekaj manj kot uro trajajoča radijska igra je nastala v produkciji Uredništva igranega programa, posneli so jo letos v studiih Radia Slovenija.

"Moramo biti čuječi"
Radijski igri je bilo mogoče predpremierno prisluhniti v Stolpu Škrlovec v Kranju dan pred premiero na radijskih valovih. "Vsakokrat znova se zavemo, da se iz zgodovine nikoli nič ne naučimo. Moramo biti čuječi," je ob predpremiernem poslušanju povedal režiser in dramaturg Alen Jelen.