Razstavljen bo tudi Razglas! Novega kolektivizma (21. marec 1987), ki odgovarja na vprašanje, kaj je politični plakat, in plakat Očiščenje in pomlajenje. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Razstavljen bo tudi Razglas! Novega kolektivizma (21. marec 1987), ki odgovarja na vprašanje, kaj je politični plakat, in plakat Očiščenje in pomlajenje. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
20 let po plakatni aferi

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so odprli občasno razstavo Plakatna afera, 20 let potem. Osrednji del je namenjen predstavitvi dogajanja okrog spornega plakata Novega kolektivizma za dan mladosti, ki se je odvijalo februarja in marca 1987. Na ogled je plakat v svoji izvorni obliki in različnih različicah, kot se je pojavljal na razstavah Novega kolektivizma v tujini.

Kako se je zapletla in razpletla plakatna afera
Člani Novega kolektivizma Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek so se februarja leta 1987 prijavili na javni natečaj za oblikovanje plakata in štafetne palice in bili tudi izbrani. Zgodba se je začela zapletati, ko sta časopisa Politika in Oslobodjenje objavila slike tudi od zvezne komisije sprejetih osnutkov plakata in štafetne palice. Oglasil se je bralec, inženir Nikola Grujičić, in o svojem odkritju, da gre za posnetek nacističnega dela, ki ga je zasledil v knjigi A. J. P. Taylorja Od Sarajeva do Potsdama, obvestil medije. Za plakat Novega kolektivizma se je izkazalo, da temelji na sliki iz tridesetih let 20. stoletja nemškega avtorja Richarda Kleina.

Mešana politično-umetniška komisija je izbrala delo, ki se je od izvirnika ločilo le v nekaj podrobnostih: nacistično zastavo je zamenjala jugoslovanska, nemškega orla golob miru, plamenico pa štafetna palica, z miniaturo Plečnikovega parlamenta na vrhu. Nastal je škandal vsejugoslovanskih razsežnosti, ki je polnil časopisje večino meseca marca 1987. Podana je bila prijava proti avtorjem spornega plakata. Republiška konferenca ZSMS, naročnica plakata in štafetne palice, se je v zadnji, tretji izjavi, 4. marca, distancirala od plakata. Slabo leto pozneje, 11. februarja 1988, je ljubljansko javno tožilstvo zavrglo ovadbo zoper avtorje spornega dela in razsodilo, da je šlo pri plakatu le za način umetniškega izražanja.

Razstava je plod sodelovanja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Mestnega muzeja Ljubljana. Avtorsko ekipo sestavljajo Lilijana Stepančič (MGLC), mag. Blaž Vurnik, tudi avtor zloženke (MMLJ) in Nataša Strlič (MNZS). Razstavo je oblikovala Mojca Turk.

20 let po plakatni aferi