Veliko oči je strmelo v kip Ramzesa II., velikega diplomata med staroveškimi državniki. Foto: Cankarjev dom
Veliko oči je strmelo v kip Ramzesa II., velikega diplomata med staroveškimi državniki. Foto: Cankarjev dom
Egiptizirana sfinga - ptolemajsko ali rimsko obdobje
V Cankarjevem domu so razstavo skušali še posebej približati mladim, zaradi česar je ob razstavi izšel tudi mladinski katalog Podobe starega Egipta. Foto: Cankarjev dom

Razstavo si je od odprtja 4. marca ogledalo okoli 30.000 ljudi, s čimer je postala tudi najbolj obiskana razstava v organizaciji Cankarjevega doma. S tem je Cankarjev dom tudi upravičil veliko investicijo, ki je bila povezana s prevozom nekaterih najbolj atraktivnih eksponatov. Med njimi prav gotovo izstopa kamen iz Palerma. Gre za del večjega spomenika, v katerem so vklesani hieroglifski zapisi z letopisi vladarjev Egipta od začetka zgodovine pa vse do kralja Neferirkareja Kakaija iz 5. dinastije. Ta je vladal med letoma 2498 in 2345 pred našim štetjem in bil tretji v vrsti faraonov te dinastije. Da bi si morda znali bolje predstavljati, iz katerega obdobja izvira spomenik, naj le omenimo, da je bil slavni kralj Tutankamon član 18. dinastije in je vladal v 14. stoletju pred našim štetjem. Spomenik iz Palerma velja za enega najpomembnejših virov za zgodovinsko rekonstrukcijo najstarejših obdobij egipčanske zgodovine.

Kip velikega diplomata med faraoni
Drugi večje pozornosti deležen predmet je krsta svečenika iz Amonovega svetišča. Gre za sarkofag sina moža, čigar sarkofag hrani narodni muzej Slovenije. Oči obiskovalcev so se ozirale tudi v kip Ramzesa II. Gre seveda za upodobitev faraona, ki ga pogosto imenujejo najsijajnejši egipčanski vladar sploh. Tretji faraon 19. dinastije je bil izreden vojskovodja in je oblast egipčanske države razširil daleč na Arabski polotok, v politično zgodovino pa se je zapisal tudi kot odličen državnik. Njegov mirovni sporazum s Hetiti, ki je med drugim določal, da prebivalci vsake od držav še naprej častijo svoja božanstva, in ki je bil zapisan tako v egipčanskih hieroglifih kot tudi v akadski obliki klinopisa, velja za najstarejšo mirovno pogodbo sploh. Najti jo je mogoče v vseh učbenikih zgodovine diplomacije.

Sledijo zgodbe iz stare Mehike
Razstava Faraonska renesansa je bila prva velika razstava staroegipčanske kulture v Sloveniji, predstavila pa je ključne lastnosti egipčanske civilizacije in umetnosti. Še posebej so organizatorji skušali razstavo približati mladini in v Cankarjevem domu so za šolarje in dijake organizirali skoraj 500 vodstev. Razstava zdaj potuje v Budimpešto, vendar pa v tamkajšnjem Muzeju lepih umetnosti ne bo videti eksponatov iz Berlina in Münchna. V Cankarjevem domu že napovedujejo naslednjo predstavitev starodavnih civilizacij. Ta bo posvečena umetnosti starih mehiških ljudstev.

P. B.