Dunajski Muzej pohištva na svoji razstavi v ospredje postavlja družinske teme, Muzej kočij, ki se nahaja v dvorcu Schönbrunn, prinaša razstavo Ženska moč in veselje do življenja. Nadalje bo v Spodnjem Belvederu na razstavi predstavljen odnos Marije Terezije do upodabljajočih umetnosti, ob čemer bodo na ogled tudi njena najljubša umetniška dela. Politična vprašanja pa bodo osvetlile razstave v spodnjeavstrijskih gradovih Hof in Niederweiden.

Vladarica, ki je podojila otroka beračice
Velja, da se je le redkokateri vladar tako zelo približal svojemu ljudstvu. Tiskovina iz leta 1870 namreč prikazuje Marijo Terezijo, ki podoji otroka neke beračice v parku Schönbrunn. Kot pove Werner Telesko, prihodnji rodovi tudi zaradi takih stiliziranih legend poglavarko habsburške vladarske hiše nosijo v spominu kot "mati naroda".

Sicer pa je bila tudi za časa življenja (1717–1780) zelo priljubljena kot vladarica. V nasprotju z ruskimi caricami ni imela vloge "nadomestka" moškega vladarja, večkrat je tudi odkrito pokazala čustva. "Bila je v stiku z ljudmi, se smejala in jokala," pove dunajska kustosinja Monica Kurzel Runtscheiner.

"Njeno 40-letno vladavino so zaznamovale vojne, trpljenje in nestrpnost, vendar je prinesla tudi modernizacijo in reforme," pove zgodovinar Karl Vocelka. V odrasli dobi je resda bila vojne, v mladosti pa je rada preplesala tudi cele noči, se predajala kvartanju in skorajda mimogrede povila še 16 otrok. Njena za tiste čase nenavadna poroka s Francem I. Štefanom je bila dejansko plod velike ljubezni. Njuna najmlajša hči je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI. Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

Mogočna tašča velikemu delu Evrope
V času svojega vladanja med letoma 1740 in 1780 je uvedla obširne reforme v vojski; podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Marija Terezija je centralizirala vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Zelo pomembna je tudi njena vloga pri opismenjevanju prebivalstva.

Reforme, ki jih je uvedla, so okrepile gospodarstvo, po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Kot globokoverna katoličanka je dala iz nekaterih delov habsburškega vladarstva izgnati mnogo pripadnikov protestantske in judovske vere.

Nobeden od otrok Marije Terezije in Franca I. Štefana ni imel take sreče kot njihova mama in oče, saj so prav vse poročili iz povsem političnih razlogov. Njihova mati je v mnogoterih pismih vsakič znova poskušala usmerjati njihov življenjski slog.

Vse štiri dunajske razstave, posvečene tej veliki Habsburžanki, so na ogled od 15. marca do 29. novembra, to pomeni do datuma njene smrti.