50 let, odkar je Gagarin uzrl Zemljo iz ptičje perspektive

Odprtje razstave

6. april 2011 ob 16.21 • Zadnji poseg: 7. april 2011 ob 7.32 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Čeprav Gagarin neizpodbitno velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, pa obstaja teorija zarote, po kateri naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki naj bi umrla. Sovjetska vlada naj bi ta polet zamolčala zaradi mogočih slabih posledic njihovega vesoljskega programa v javnosti.

Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi je verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Foto: EPA

Leta 1951 je Gagarin dokončal obrtno šolo v Luberecku in leta 1955 industrijski tehnikum in pilotski tečaj v Saratovu, ki ga je organiziral Komsomol, ter postal vojaški pilot lovskega letala. V Saratovu se je učil leteti na vojaškem šolskem letalu jak-18.

Z razstavo Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra, obiskom ruskega kozmonavta Jurija Ivanoviča Malenčenka in vrhom v oktobru se tudi Slovenija spominja prvega poleta v vesolje pred 50 leti.

Čeprav Gagarin neizpodbitno velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, pa obstaja teorija zarote, po kateri naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki naj bi umrla. Sovjetska vlada naj bi ta polet zamolčala zaradi mogočih slabih posledic njihovega vesoljskega programa v javnosti. Foto:

Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi je verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Foto: EPA

Jurij Aleksejevič Gagarin — Leta 1951 je Gagarin dokončal obrtno šolo v Luberecku in leta 1955 industrijski tehnikum in pilotski tečaj v Saratovu, ki ga je organiziral Komsomol, ter postal vojaški pilot lovskega letala. V Saratovu se je učil leteti na vojaškem šolskem letalu jak-18.

Leto 2011 je posvečeno ruskemu kozmonavtu Juriju Gagarinu, ki je pred pol stoletja kot prvi človek ugledal Zemljo iz ptičje perspektive. Gagarinovemu letu se pridružuje tudi Slovenija, ki ga je začela z odprtjem razstave Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra v prostorih Ruskega centra znanosti in kulture na Ciril-Metodovem trgu. Častni gost odprtja bo ruski kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko, razstavo bo odprla ministrica za kulturo Majda Širca, umetniški program pa bosta soustvarili igralka Iva Zupančič in skladateljica Dragana Jovanović z odlomkom iz svoje opere Zvezdno mesto.

Na razstavi je predstavljen polet ruskega pilota Jurija Aleksejeviča Gagarina, ki je 12. aprila 1961 prvi prestopil mejo med našim planetom in vesoljem ter z vesoljskim plovilom Vostok 1 v 108 minutah obkrožil Zemljo. Gagarin je umrl leta 1968 v nesreči z reaktivnim letalom. Predstavljen je tudi niz pionirjev vesoljske znanosti in kozmonavtov, ki se konča s prvo žensko v vesolju Valentino Vladimirovno Tereškovo. Razstava bo odprta do 24. aprila.

Najbolj pisana je Afrika
Jurij Ivanovič Malenčenko se je, kot je povedal, rodil prav v letu, ko je Gagarin poletel v vesolje. Kot večina dečkov takrat je tudi sam sanjal, da bo postal kozmonavt. Pozneje je sodeloval na več odpravah na postajo Mir in Mednarodno vesoljsko postajo, v vesolju pa je preživel več kot 500 dni. Pogled na Zemljo iz vesolja je po njegovih besedah nekaj izjemnega. Od vseh celin ga je najbolj očaral pogled na Afriko, ki jo zaznamuje široka paleta barv. Kot je še povedal, je sodeloval z veliko ljudmi, ki so Gagarina tudi osebno poznali. Trenutno se pripravlja na nov polet v vesolje, kamor bo prihodnje leto poletel z astronavtko Sunito Williamsa, Američanko slovensko-indijskega rodu.

Svetovalec veleposlaništva Ruske federacije Jurij A. Gabitov je spomnil na prispevek nekdanje Sovjetske zveze in ZDA pri raziskovanju vesolja. Po njegovih besedah so znanstveni projekti potekali za dobro vsega človeštva. Kot je še povedal, bo razstava Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra potovala po Sloveniji, vrhunec Gagarinovega leta pa bo oktobra, ko bodo v Vitanju odprli KSEVT. Uradno odprtje Ruskega centra znanosti in kulture bo 21. aprila.

Oktobra prihaja stalna razstava
Po besedah Dragana Živadinova, predstavnika Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, je pričujoča razstava le delček večje občasne razstave z naslovom Prvi človek v vesolju, ki bo v celoti postavljena v KSEVT, načrtovane za oktober. Takrat bodo v Vitanju odprli tudi prvo stalno razstavo z naslovom Sto monumentalnih vplivov Hermana Potočnika Noordunga.