Hribarjevo zamisel je z načrtom slovenske galerije leta 1907 dopolnil Rihard Jakopič, ki je tri leta pozneje v Jakopičevem paviljonu priredil prvi poskus slovenske zgodovinske umetnostne razstave. Še osem let pa je moralo miniti, da je bila Narodna galerija ustanovljena kot društvo in njena prva zbirka je bila leta 1919 postavljena v petih sobah Kresije.

Šele leta 1927 je galerija dobila domovanje v Narodnem domu, kjer so v počastitev visokega jubileja odprli razstavo Porajanje umetnostne zbirke. Na postavitvi, ki bo na ogled do 21. decembra, se ozirajo po začetkih nastajanja narodne umetnostne zbirke. Po besedah direktorice galerije Barbare Jaki priča razstava o "ustvarjalnosti, vizionarstvu, odločnosti, spretnosti in razumnosti njenih pobudnikov. Skozi utrip časa prinaša podrobnosti o pridobivanju prvih umetnin, interesih ustanoviteljev, njihovem umetnostnem okusu, prepričanjih, dilemah in spoznanjih."

Skrb za modernejša dela
Vse odkar so ustanovitelji zapisali, da je galerija kraj, kjer je vse najboljše, kar so ustvarili slovenski geniji, je bila bogatitev umetnostnega fonda ena osrednjih nalog Narodne galerije. V prvih letih je bila osrednja pozornost namenjena rekonstrukciji razvojne poti slovenske umetnosti. Z nakupi in darili je galerija sistematično polnila zbirko, od katere se je v 20. letih začelo postopoma umikati delo takrat živečih umetnikov. Zadnja leta pa z nekaj obsežnimi donacijami svojo zbirko vendarle potiska tudi v manj oddaljeno 20. stoletje.

Narodna galerija je v prvem poslovnem letu pridobila 28 umetnin, od teh pa jih je danes v galerijskem fondu le še 16. Po drugi svetovni vojni je namreč del svojega fonda odstopila novoustanovljeni Moderni galeriji, eno delo so pomotoma predali Mestnemu muzeju, dve deli pa sta pogrešani.

Bogata zbirka in dve razstavi
Danes najdemo na stenah in depojih galerije 9.967 inventariziranih umetnin, od tega 3.336 slik, 964 kipov in 5.637 del na papirju. Del teh, natančneje 358 slik in kipov, je na ogled v dveh stalnih zbirkah - slovenske umetnosti in evropskih slikarjev. Zbirki sta razstavljeni na 2040 kvadratnih metrih razstavnih površin, depoji pa obsegajo 810 kvadratnih metrov površin.

Novi prostori in vselitev Francesca Robbe
Naslednje pomembnejše leto po 1927 je predstavljalo leto 1946, ko je Narodna galerija postala državna ustanova. Do razdelitve umetnostnega fonda z Moderno galerijo pa je prišlo leta 1951. Novo krilo, v katerem se je danes mogoče sprehoditi po zbirki Evropski slikarji, je galerija dobila leta 1993. Leta 2001 pa je bil zgrajen še povezovalni trakt med obema stavbama. V tem so pred nedavnim prostor namenili restavriranemu baročnemu vodnjaku italijanskega kiparja Francesca Robbe, ki je prvotno stal pred Mestnim trgom.

M. K.