Kitajski umetnik je za fotografijo poziral na prodnati plaži na grškem otoku Lezbos. Fotografijo je ob intervjuju za časopis India Today posnel Rohit Chawla, konec januarja pa je bila razstavljena tudi na sejmu India Art Fair v New Delhiju. "Umetniki moramo biti bolj zavezani človeštvu kot politiki," je za India Today poudaril Aj.

Triletni Alan Kurdi je lani utonil skupaj s petletnim bratcem in materjo; edini preživeli družinski član v brodolomu je bil oče. Podoba nemočnega trupelca na plaži v Turčiji je pretresla svet in razkrila vse razsežnosti humanitarne krize.

Fotografija je po besedah predstavnika sejma za stike z javnostmi vzbudila precej zanimanja tako na kraju samem kot tudi širše. Na družbenih omrežjih je naletela na odobravanje in bila po drugi plati tudi tarča ostrih kritik. Nekateri so "močno" in "tesnobno" podobo pozdravili, drugim se je zdela neprimerna.

"Gre za ikonično sliko, ker je politična, človeška in delo neverjetno pomembnega umetnika," je za The Washington Post komentiral solastnik sejma Sandy Angus. "Slika ponazarja celotno begunsko krizo in brezup ljudi, ki so skušali pobegniti svoji preteklosti in najti boljšo prihodnost."

Aj Vejvej je goreč aktivist. Kitajska policija ga je aprila 2011 aretirala na letališču v Pekingu, od koder je bil namenjen v Hongkong. Aretacija je bila izvedena med eno večjih akcij kitajskih oblasti proti oporečnikom in aktivistom v zadnjih letih. V priporu so ga - uradno zato, ker naj bi utajil davke - zadržali 81 dni. Nato so mu naložili hišni pripor in mu odvzeli potni list; dokument in z njim pravico do potovanja so mu vrnili šele lanskega julija.

Rezidenčni umetnik-aktivist na Lezbosu
V zadnjih tednih Aj ustvarja v ateljeju na otoku Lezbosu, ki je vstopna točka v Evropo za tisoče beguncev. Prejšnji teden je tako pomagal deliti rešilne jopiče in hrano prosilcem za azil, ki so pristali v bližini pristanišča Mytilene na Lezbosu.

Izkušnja, sorodna potresu v Sečuanu
"Na teh čolnih vidiš toliko otrok. Kot angelčki so - najbolj ranljivi. Vidiš lahko, da jih je svet postavil v skrajne, brezupne okoliščine. Dva svetova sta - svet odraslih in svet otrok - in med seboj nista povezana. Podoben občutek sem imel pri potresu v Sečuanu leta 2008. Ko sem stal na ruševinah zgradb iz tofuja, pod katerimi je bilo pokopanih na stotine, na tisoče mladih." (Zgradbe so v mandarinščini zaradi slabe kakovosti in konstrukcije krstili za hiše iz tofuja.) "Smrt lahko čutiš v zraku. Prevzamejo te občutja, ki jih imaš samo, če si na kraju samem. Da se postavim v enak položaj kot Kurdi, pomeni, da je lahko naša realnost neznansko daleč od skrbi aktualne politike."

Na Danskem noče več razstavljati
Prav tako prejšnji teden je Aj objavil, da zapira razstavo svojih del v Fundaciji Faurschou v Köbenhavnu; tako protestira proti novemu zakonu, ki danskim oblastem omogoča, da prebežnikom zaplenijo osebno imetje in denar, ki ga imajo pri sebi. "Moje izkušnje z begunci v zadnjih mesecih so bile intenzivne," je za The Guardian komentiral umetnik. "Vsak dan jih vidim na tisoče, otroke, dojenčke, starke, dečka z eno samo roko. Prihajajo brez vsega, bosi, premraženi in taki morajo čez plažo. In potem prebereš take novice - zelo me je razjezilo."

"Moj način protesta je, da bom iz te države umaknil svoja dela. Zelo preprosto, zelo simbolično je: ne morem soobstajati, ne morem stati pred temi ljudmi in tolerirati take politike. Gre za osebno dejanje: kot umetnik nočem samo opazovati, ampak tudi ukrepati; odločitev sem sprejel spontano."