Prvi profesor umetnostne zgodovine in ustanovitelj katedre zanjo na ljubljanski Filozofski fakulteti je zbirko diapozitivov na steklu leta 1920 zasnoval za potrebe svojega seminarja.

V nasprotju s prevladujočimi reprodukcijami umetniških del v njegovem imaginarnem muzeju, ki obsega okoli 5.000 podob, posredujejo ti diapozitivi fotografske poglede na evropske in druge kraje na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V središču je znamenita arhitektura, ki pa je pogosto le imenitna kulisa uličnemu dogajanju.

Z arhitekturami, ki jih danes ni več
Diapozitivi so bili sprva namenjeni študiju umetnostne zgodovine, danes pa so pomemben dokument časa, saj nas nagovorijo tudi z antropološkimi, kulturnimi in estetskimi pomeni. Posebej dragocene so tudi zato, ker so nastale v času, preden so nekateri arhitekturni spomeniki v zgodovinski stihiji 20. stoletja za vselej izginili z obličja sveta ali bili rekonstruirani po bombardiranjih v drugi svetovni vojni.

Podobe krajev so posneli različni, največkrat neznani fotografi, v medij diapozitiva pa so jih prenesli v fotografskih laboratorijih na tujih institucijah, specializiranih za reproduciranje umetnin in njihovo širjenje. Sami so jim, kot so zapisali v galeriji, s sodobnimi postopki reproduciranja dali spet nov nosilec.

Z razstavo Urejeno po številkah se v galeriji poklanjajo 130-letnici rojstva Izidorja Cankarja, ki je bil eden izmed pobudnikov za gradnjo Moderne galerije. Tudi sicer je bil velik zaščitnik slovenskih kulturnih institucij, dejaven pa je bil tudi kot literarni kritik, pisatelj in prevajalec, pa tudi kot politik in diplomat.

Četrt stoletja Dvoršakovega ustvarjanja
Razstavo Ivana Dvoršaka predstavljajo, potem ko je bila na ogled v Umetnostni galeriji Maribor (UGM). Na ogled je približno 120 črno-belih fotografij, nastalih od začetka šestdesetih let do sredine osemdesetih let minulega stoletja, predstavljeno pa je tudi Dvoršakovo grafično oblikovanje.

Ivan Dvoršak (1934-2013) sodi med najvidnejše slovenske fotografe druge polovice 20. stoletja in priznane grafične oblikovalce. S svojim delom je vidno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor, njegovo fotografijo iz osemdesetih let pa je mogoče postaviti ob bok aktualnim svetovnim tokovom. Bil je eden najdejavnejših članov mariborskega fotokluba in eden glavnih protagonistov Mariborskega kroga.

V šestdesetih letih prevladujejo v njegovi fotografiji vsakdanji prizori in zanimanje za strukturne površine, v čemer je mogoče prepoznati vzporednice z nemško subjektivno fotografijo. Desetletje pozneje ga je motivno pritegnilo obrobje mesta z izpraznjenimi prostori. Pomembne so tudi njegove serije oziroma sekvenčne fotografije, ki pogosto obravnavajo isti motiv v različnih pogledih ali v različnih zornih kotih in opozarjajo na neizogibno minevanje časa. Med umetnikove vrhunce sodita triptih Divan in sekvenčna serija Garaž z dvanajstimi posnetki.

Zavidljive uspehe je Dvoršak dosegal tudi na področju grafičnega oblikovanja. Med drugim je oblikoval številne celostne podobe in logotipe za različne ustanove, njegove rešitve so bile velikokrat nagrajene. V grafičnem oblikovanju ga je odlikovala jasna zasnova, izčiščenost forme in ustrezna simbolna govorica, v svoje grafično delo je vključeval tudi fotografijo.
Obe razstavi bosta na ogled do 22. maja.