Zanimanje za univerzalne in metafizične ideje, ki se zrcalijo v jeziku, se prenaša tudi na številke – eno od preganjavic, ki obseda Armence, saj so vsaki črki abecede dodali tudi numerično protivrednost, namigujoč pri tem na ezoterični pomen jezika in na posebne glasovne efekte, ki jih znamenja pri izgovarjanju ustvarjajo. Stara južnobabilonska (kaledonska) tradicija pripisuje velik pomen številkam, ki naj bi bile skrivnostni ključ za razumevanje arhitekturne zgradbe vesolja. Tako naj bi se skrivnosti našega prapočela skrivale v številkah.
V Mali galeriji Cankarjevega doma bodo drevi ob 20.00 odprli razstavo Ašot Bajandur - armenski slikar v Sloveniji. Predstavljena bodo Bajandurjeva platna, izbor dokumentarnih fotografij iz celjskih mednarodnih likovnih tednov in portreti slikarja, ki jih je posnel slovenski fotograf Tihomir Pinter. Na odprtju bo sodelovala tudi umetnikova sestra in ugledna osebnost armenskega kulturnega življenja Anahit Bajandur.
Pavel Toplak, likovni kritik in vodja projekta pri KD Artes, ki je sodeloval pri razstavi, je v spremnem katalogu zapisal, da so mu Bajandurova dela najbolj "padla v oči zaradi neobremenjene prepričljivosti, s katero kot slikar podaja zgodbo". Na slikah, ki so narejene vztrajno in marljivo, ni opaziti kakovostnih nihanj. V svetovno slikarstvo se je na svoj način vključil s "predelavo postinformelovske manire".
"Grafiti" v armenskih pismenkahPosebnost njegovih platen so citati v armenskih pismenkah, ki mestoma delujejo kakor grafiti, dodani v slikarski prostor. Takšne jezikovne zapise najdemo tako na intimnih humornih risbah, kombiniranih z akvarelom, kot na monumentalnih oljnih platnih. Te "dodatke" je Garo Keheyan v razstavnem katalogu pred Bajandurjevo prvo razstavo pri nas razložil kot zanimanje za metafizične zamisli in iskanje mitoloških korenin armenskega naroda. Na slikah se pogosto ponavlja tudi motiv števil ena in dve, ki pomenita moški in ženski princip, združeni pa simbolično število kozmičnega kroga 12, piše Toplak.Ašot Bajandur je ostajal zvest tradiciji iz učnega obdobja, o kateri je Zemfira Tarajan v katalogu Armenska tradicija med svetom in svetim zapisala, da "zanemarja nadrobnosti in se osredotoča na bistveno. Od tod izhajajo abstraktna barvna lestvica, dogovorjenost, statičnost in ploskovitost kompozicije".
Vez s Slovenijo
Ašot Bajandur se je rodil v Erevanu. Iz slikarstva je leta 1971 diplomiral na erevanski Akademiji za likovno umetnost, potem pa je kot slikar, ilustrator in scenograf deloval v Erevenu, Parizu, Nikoziji in Montrealu. Ašot Bajandur je v Slovenijo prišel večkrat med letoma 1995 do 2003, na povabilo slovenskega slikarja Matjaža Grudna; tu je ustvaril tudi svojo zadnjo ilustracijo pred smrtjo (leta 2003).
Zanimanje za univerzalne in metafizične ideje, ki se zrcalijo v jeziku, se prenaša tudi na številke – eno od preganjavic, ki obseda Armence, saj so vsaki črki abecede dodali tudi numerično protivrednost, namigujoč pri tem na ezoterični pomen jezika in na posebne glasovne efekte, ki jih znamenja pri izgovarjanju ustvarjajo. Stara južnobabilonska (kaledonska) tradicija pripisuje velik pomen številkam, ki naj bi bile skrivnostni ključ za razumevanje arhitekturne zgradbe vesolja. Tako naj bi se skrivnosti našega prapočela skrivale v številkah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje