Zasebna fundacija in razstavišče, za katerima stoji francoski milijarder, poslovnež in zbiratelj Bernard Arnault, se po poročanju portala The Art Newspaper z newyorškim Muzejem za moderno umetnost (MoMA) dogovarja za obsežno razstavo, ki bi prihodnjo jesen v Pariz pripeljala nekaj modernističnih umetnin z druge strani Atlantika. Po besedah Arnaultovega svetovalca Jean-Paula Claverieja Vuittonov muzej "sanja" o tem, da bi Picassove Avignonske gospodične pripeljali v mesto, v katerem so nastale.

Sto let od nastanka slike
Picasso se je Avignonskim gospodičnam posvetil v pomladnih mesecih leta 1907. Preden se je lotil slikanja na približno 244 x 234 cm veliko platno, se je na končno realizacijo dela pripravljal s številnimi osnutki, na katerih sta bili sprva vključeni oblečeni moški figuri mornarjev, ki pa ju je pozneje odstranil. Pri Avignonskih gospodičnah, pri katerih je Picasso šele dobro nakazal kubistično smer, ki jo je z Georgesom Braquom razvil v naslednjih letih, se običajno omenjata predvsem dva vpliva – najprej Cézannova umetnost, zlasti njegovo načelo o "realizaciji" motiva, zatem pa afriška skulptura, ki so jo v tistem obdobju začeli občudovati slikarji.

Med Cézannom, afriško plastiko in katalonsko romaniko
Na moč prvinskega izražanja afriške umetnosti je leta 1906 Picassa opozoril Henri Matisse, v letu, ko so nastajale Avignonske gospodične pa so v Parizu pripravili tudi razstavo, posvečeno tovrstnemu ustvarjanju. A čeprav v maskah priličenim obrazov desnih dveh figur ni težko razbrati vplivov afriške umetnosti, ne gre spregledati še enega ustvarjanja, ki je odigralo pomembno vlogo pri formiranju Picassovega izraza. Bolj kot k afriški umetnosti je tudi sam Picasso prst pri iskanju del, ki so vplivali na Avignonske gospodične, usmerjal drugam: in sicer v svojo rodno Španijo, natančneje Katalonijo, in tamkajšnje romanske in gotske stvaritve. Picasso je v njih našel dvoje – podobno kot številni drugi modernisti surovost, neposrednost in redukcijo, potrebno za vrnitev slikarstva k njegovim bistvenim elementom, po drugi pa identifikacijski trenutek svoje rodne Katalonije, ki je prav v tistem času doživljala neke vrste kulturni preporod. Vse to je vplivalo na Avignonske gospodične, na katerih je španski umetnik dokazal, da je s ploskvami, ki so le nakazane s kontrasti svetlobe in sence, niso pa povsem izpeljane do konca, mogoče nakazati nekakšen negotov prostor in volumen.

Gospodične, ki redko zapustijo dom
Ne zgodi se ravno pogosto, da bi MoMa Avignonske gospodične, ta čudoviti Piccassov kubistični preludij, izpustile iz svojih rok (nazadnje so muzej zapustile leta 1988). Pa vendar bi v tem primeru ob ob pogajalskih spodobnostih tako mogočne fundacije lahko naredile izjemo.

Iz Šukinove zbirke
Trenutno je v muzeju fundacije na ogled razstava Ikone moderne umetnosti: Šukinova zbirka. Na ogled bo do 20. oktobra, predstavlja pa 130 umetnin, ki so bile dolga leta razdeljene med dve veliki ruski ustanovi – sanktpeterburški Ermitaž in Puškinov državni muzej lepih umetnosti v Moskvi. Z MoMo so sodelovali tudi 2015, ko jim je za razstavo ob odprtju posodila dela Kandinskega, Brancusija in Légerja.