Samostojna razstava v Ajdovščini spada v sklop predstavitev slikarja in lanskega nagrajenca Prešernovega sklada. Razstava, ki jo spremlja trijezični katalog kustosa in likovnega kritika Andreja Medveda, bo v Ajdovščini na ogled do 7. maja, zatem pa bodo dela razstavili še v Galeriji Loža v Kopru.

Čeprav se navezujejo eden na drugega, Kobal v svoje cikle vedno napoveduje novosti. Tokrat se izraža skoti temo in njeno krómo, ki jo dosega tudi z rdečo barvo. S to podslikuje vse svoje slike, da tako proseva skozi vrhnje ploskve in slikam dodaja žarenje, na simbolični ravni pa obenem ponazarja prosevanje podzavesti. V to rdeče prežarjeno sfero postavlja nekatere stalne prvine svojih slik - tehnološke in arhitekturne strukture, pa tudi luči, lestve, drevesa, ograje in jaške, ki iz podzavesti vstopajo v dialog s pokrajino in nadomeščajo prisotnost človeške figure.

Gre za resnico iščočo pot k raju, ki pa se izmika, saj je pot pomembnejša od samega cilja. Monumentalna platna so podobe potovanja, ki se nikoli ne konča.

Od tradicionalne lazure k sodobnemu 3D-programu
Pri slikanju se Kobal opira na digitalno tehnologijo. Slike so nastale na osnutkih, ki so narejeni v 3D-programu. Vsi vtisi, ki jih Kobal povzame, se v njem nabirajo skozi čas in dozorevajo v zamisli, ki jih naredi v 3D-shemi, da laže vizualizira kot pogleda, globino. Globino slik dosega tudi z bolj klasičnim pristopom, h kateremu so se zatekali že renesančni mojstri, in sicer slikanje z lazurami, v oljnih plasteh. Skozi plasti tako slikar gledalcu omogoča vstop v podzavest in dovoljuje lastno interpretacijo.

Aleksij Kobal se je rodil leta 1962 v Kopru. Študij je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slikarstva in grafičnega oblikovanja ter zaključil podiplomski študij iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec.