Razstava Misli s čuti - Čuti z glavo je zasnovana na prepričanju, da je danes umetnost, kot je tudi vedno bila, sredstvo, s katerim ljudje zaznavajo in se zavedajo svojega bitja.
Bienale bo od 10. junija do 21. novembra potekal pod naslovom Think with Senses - Feel with Mind: Art in the Present Tense (Misli s čuti - čuti z glavo: Umetnost v sedanjiku). Glavna razstava, ki bo na ogled v objektu Arsenale Corderie, delno tudi v prostorih Arsenale Artglieri in v italijanskem paviljonu v Giardinih, bo v delih, ki jih je okoli 100 umetnikov z vsega sveta naredilo posebej za bienale in v sodelovanju s kuratorjem, tematizirala odnos med percepcijo in koncepcijo, med čustvom in mislijo.
Filozofi proti umetnikom in skrivnostna resnicaKot izhodišče svoje koncepcije razstave se je zato Storr povrnil na sam začetek filozofije; v čas, ko so se filozofi in pesniki še borili za sloves tistih, ki razkrivajo resnico o tem svetu in univerzumu kot celoti. Platon, ki je imel o tem boju veliko povedati (pesnike je sicer obtožil golega posnemanja resničnosti in jih zato seveda izpostavil kot manjvredne filozofom), je že govoril o dihotomiji telesa in duše oziroma zavesti. To je dihotomija, ki je filozofijo - pa tudi umetniško produkcijo - spremljala do danes. S to dihotomijo ni nič narobe, če jo razumemo kot orodje, ki nam olajša razmišljanje o svetu; narobe pa je, če to dihotomijo vzamemo preveč resno in preveč strogo razločujemo področji domišljije in stvarnosti. V tem primeru se prostovoljno odpovemo razumevanju sveta, v katerem živimo. Ravno umetnost pa je - tako meni Storr - tista dejavnost, ki je človeku od nekdaj omogočala, da začuti celoto svojega bitja.
Kako "ujeti" resnico ... in jo obdržati
Predvsem pa bo bienale usmerjen v ta trenutek. Zato tudi tretji del naslova Umetnost v sedanjiku. Ravno poudarek na trenutku nadgrajuje izpraševanje težave zgoraj omenjene dihotomije. Kot je v svojem predstavitvenem besedilu zapisal Robert Storr, nam včasih zares uspe dojeti "skrivnost" sveta. Vendar pogosto le za trenutek. Tudi zato se nam svet prikazuje kot popoln nesmisel, ki pa v sebi vsebuje drobce smisla. Na to namiguje tudi Storr, ko izpostavi navidezno brezpomenskost dadaizma in absurdne umetnosti. Oziroma v Storrovih besedah: "S sprevračanjem reda in logike artefakta takšna umetnost paradoksalno vsebuje fragmentirano zavest v "suspenzu", tako pa je njena protislovja vendarle mogoče dojeti."
Nekateri mrtvi so še vedno "in"
Bienale bo torej izpostavljal predvsem trenutek. Ta trenutek. Zato se je Robert Storr tudi odločil, da na mednarodno razstavo uvrsti le dela umetnikov, ki ustvarjajo še danes; mrtve je izbral le, če so ali umrli prezgodaj ali povsem iznenada. "Njihovo delo je v razstavo vključeno zaradi svoje svežine in učinka, zaradi katerih še danes zmore vplivati na sodobnike njegovih avtorjev in na širše občinstvo."
Tobias Putrih "streže" v slovenskem paviljonu
Poleg glavne razstave bodo tudi letos v ospredju predstavitve posameznih držav. Letos bo svoje paviljone postavilo rekordno število držav. 77. Med njimi tudi Slovenija, ki jo zastopa Tobias Putrih. Kot spremljevalni program je Robert Storr zagnal tudi ureditev razstave sodobne afriške umetnosti, katere program so si po njegovem "naročilu" zamislili kustosi Meskerem Assegued, Ekow Eshun, Lyle Ashton Harris, Kellie Jones in Bisi Silva. Del mednarodne razstave pa bo tudi turška predstavitev.
Polona Balantič
Razstava Misli s čuti - Čuti z glavo je zasnovana na prepričanju, da je danes umetnost, kot je tudi vedno bila, sredstvo, s katerim ljudje zaznavajo in se zavedajo svojega bitja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje