Predsednik institucije La Biennale Paolo Baratta je ob nedeljskem sklepu povedal, da je zadovoljen s povečevanjem obiska te umetniške manifestacije. Leta 1999 je beneški bienale obiskalo 196.000 ljudi, na predhodni izdaji leta 2013 pa so našteli 475.000 obiskovalcev. Letos je od začetka maja v skoraj sedmih mesecih bienale obiskalo več kot 500.000 ljubiteljev umetnosti, od tega je bilo kar 31 odstotkov mladih.
Bienale oživil celotne Benetke
Obisk pa ni edino merilo uspešnosti manifestacije, je dodal Baratta. Organizatorjem se zdi pomembno, da presodijo tudi, kako intenzivno je bilo obiskovalčevo doživetje bienala. Ob tem se je zahvalil kuratorju Okwuiju Enwezorju, ki je postavil letošnjo osrednjo razstavo, ter vsem umetnikom, kuratorjem posameznih držav in drugim, ki so se predstavili v sklopu bienala in sodelovali pri številnih spremljevalnih dogodkih, zaradi katerih v času bienala ne živijo zgolj Vrtovi in Arzenal, temveč celotne Benetke.
Mednarodna umetnostna razstava je ob 120-letnici prireditve ponudila številne presežke. Kar 136 umetnikov iz 53 držav je razstavilo več kot 700 umetniških del. Največ doslej je bilo tudi nacionalnih paviljonov, in sicer 89.
Na letošnji izdaji je središče bienala predstavljala Arena v glavnem paviljonu v Vrtovih, kjer so dnevno brali iz Kapitala Karla Marxa, dogajanje na rdečem odru pa so zaznamovali različni performansi, vezani na temi dela in kapitala. Na oder Arene se je povzpelo več kot sto govorcev.
Jaša z odzivanjem na dogajanje okoli sebe in sporočilom, da le sodelovanje prinese spremembe
Slovenijo je na manifestaciji zastopal Jaša s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost. Zaklop je Jaša s sodelavci v živo predstavljal vseh 28 tednov trajanja bienala. V Artileriji Arzenala je skupaj z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična, ki ju v živo izvajajo na klavirju, performerji pa so le eden izmed medijev, ki jih je uporabil znotraj tega velikega inštrumenta.
Ob nastanku projekta je bilo vse skupaj najbolj definirano z govorico in jezikom krize, nato pa so se zvrstili grška tragedija, begunska tragedija in vloga Slovenije znotraj nje z vsem govorjenjem o mejah in zapiranju meja, pa do zadnjega buma v Parizu, ko se zdi, da se je svet postavil na glavo, je povedal avtor.
Kot je poudaril, je bil projekt usmerjen k občinstvu, ni pa bil v interakciji z njim. Opisal ga je kot "igranje glasbila v živo pred občinstvom, pri čemer vedno igraš enako, ne glede na to, kako številčno je občinstvo". Čeprav so bili, kot je dodal, tudi dnevi, ko jim je bilo zelo težko. Občinstvo je po njegovih besedah projekt v glavnem doživljalo kot celoto, tako samo arhitekturno konstrukcijo kot nenehno obdelovanje obeh lupin, notranje in zunanje. Ena lepših lastnosti projekta je, da se lahko znotraj postavljenega načrta odziva na dogajanje okoli sebe, je ob tem povedal avtor.
Po besedah kuratorja in performerja Micheleja Drasceka je glavno sporočilo Jaševe postavitve, da je mogoče s sodelovanjem in izmenjavo idej posredovati sporočilo o mogočih spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa dolžina performansa sedem dni posreduje idejo, da lahko zgolj dolgoročno sodelovanje, in ne individualizem prinese spremembe.
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so presodili, da je bila letošnja predstavitev na bienalu zelo uspešna. Slovenija se je v sklopu umetnostnega bienala prvič predstavljala v Arzenalu. Imela je odlično lokacijo, kjer je bil pretok obiskovalcev največji in je bila vidnost zagotovljena. Komisarka slovenskega paviljona Simona Vidmar iz UGM-ja je dodala, da sta bila za uspeh projekta ključna tudi mednarodno sodelovanje in njegova performativna narava.
Medijska in spletna odzivnost na bienale izjemna
Navzočnost novinarjev na letošnji izdaji je bila izjemna. Našteli so 8.000 akreditiranih novinarjev, od tega jih je 5.450 prišlo iz tujine, drugi so bili italijanski predstavniki medijev. V izobraževalni program je bilo vključenih skoraj 2.800 skupin oziroma slabih 56.000 posameznikov.
Organizatorji so sledili tudi odmevnosti bienala na spletu. Na glavni spletni strani so našteli slabih 1,5 milijona individualnih obiskovalcev. Na Facebooku imajo po zaslugi letošnje izdaje 257.807 sledilcev, kar je za 13 odstotkov več kot prej, na Twitterju pa jim po novem sledi 452.000 ljudi, kar je za 79 odstotkov več kot prej.