Provokativni projekt, ki je prostor našel v notranjosti opuščene katoliške cerkve, predstavlja islandski paviljon na 56. Beneškem bienalu. Sporočilo postavitve je jasno: podčrtati skuša, da v zgodovinskem središču Benetk, mesta, na katerega sta imeli muslimanska umetnost in trgovina v zgodovini velik vpliv, ni nobene mošeje. Vprašanja, ki jih islandski paviljon s tem odpira, so tako relevantna za teme, s katerimi se trenutno ukvarjajo številne evropske države.

Jezijo se le katoličani
Še preden je instalacija s preprostim naslovom The Mosque (Mošeja) 8. maja prvič odprla vrata vernikom, je razburila beneške mestne oblasti in policijo, češ da predstavlja grožnjo za varnost, predvsem zaradi islamskih skrajnežev, ki bi jih razburilo, da je mošeja zaživela znotraj cerkve. V spor so se vpletli tudi cerkveni predstavniki, ki opozarjajo, da cerkev, o kateri teče beseda, Santa Maria della Misericordia v soseski Cannaregio, nikoli ni bila uradno sekularizirana, pa čeprav je bila zadnjih 40 let večinoma zaprta. To pomeni, da naj se ne bi uporabljala v druge namene kot za katoliško čaščenje. Odkar pa deluje projekt Mošeja, si jo je seveda prišlo ogledat ali pa vanjo molit na stotine muslimanov, ki živijo v Benetkah in okolici. Kakršnih koli incidentov ni bilo.

Do nadaljnjega - zaprti
"Policija se je oglasila okoli enajstih dopoldne in zahtevala, da se instalacija zapre," je za The New York Times včeraj povedal Büchel. "Sporočili so mi, da so policisti pustili več strani dolg dokument, ki navaja kršitve in ugotavlja, da cerkve ne smemo več zasedati." Sam napoveduje, da se bo proti zaprtju boril z vsemi pravnimi sredstvi, da pa brez uradne odobritve mošeje ne more več imeti odprte.

48-letni Büchel je sicer znan po svojih hiperrealističnih instalacijah, ki v kontekstu javnih prostorov izpostavljajo politična nasprotja in dvoličnosti sodobnega sveta. Tudi tokrat pri preurejanju cerkve v mošejo ni bil plašen: njene baročne stene je prekril z arabskimi dekoracijami, tla z molilnimi preprogami, obrnjenimi proti Meki, motive križa pa z molilno nišo, mihrabom. Pri postavitvi je sodeloval s predstavniki lokalne muslimanske skupnosti. "Včasih se moraš pokazati, pokazati, da si miroljuben in da bi rad z ljudmi delil svojo kulturo," je komentiral predsednik društva Mohamed Amin Al Ahdab.

Vodstvo bienala Islandcem obrnilo hrbet?
Naročnik instalacije, Islandski center za umetnost, je že podal izjavo za javnost, v kateri nasprotujejo zaprtju. "Beneške oblasti so se od samega začetka zoperstavljale premisi islandskega prispevka k bienalu. Morda je še najbolj žalostno to, da administracija bienala ni podprla našega truda na način, kakršnega bi pričakovali od organizacije, ki naj bi zastopala sodobno umetnost." Ko je postalo očitno, da nameravajo mestne oblasti Mošejo zapreti, ji vodstvo razstave javno ni izkazalo podpore.

Predstavnik bienala kljub temu ni ostal dolžen: "Presenečeni smo nad neuspešnimi (po našem mnenju) poskusi, da bi se zakuhala afera. Še naprej si bomo prizadevali najti rešitev, ki bi vodila k ponovnemu odprtju paviljona."