Oglas
Čeprav je Borčić, ki je bil interniran pri 17 letih, nekaj skic naredil tudi v taborišču, po osvoboditvi tej fazi svojega ustvarjanja ni posvečal pozornosti, dokler ga ni obiskala predstavnica Spominskega muzeja Dachau in ga spodbudila k delu na to temo. Svoje travmatične izkušnje je letošnji Prešernov nagrajenec obudil na slikah, katerih razstavo so sedaj odprli v Ljubljani, gostovala pa je že tudi v Dachauu in Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Spopad s potlačenimi podobami po več kot 50 letihZ nekaterimi deli se je sicer Borčić že v šestdesetih dotaknil podob, ki jih je videl v koncentracijskem taborišču, resneje pa jih je začel preučevati šele po vztrajanju strokovnih delavcev spominskega muzeja, ki so želeli, da se Borčić ob obletnici predstavi tudi kot umetnik, ne le kot preživeli taboriščnik. V nasprotju z njim se je drugi priznani sodobni likovni ustvarjalec Zoran Mušič veliko prej spopadel s travmatičnimi izkušnjami taboriščnega življenja, ki je bilo polno ponižanja.
Po obisku delavcev iz spominskega muzeja je Borčić začel zbirati gradivo in se o doživetem pogovarjati z ljudmi, ki so preživeli isto izkušnjo. Kot rezulatat so nastale pretresljive slike, ki so ob površnem pogledu zdijo kot značilna Borčićeva dela, ki sicer sodijo v vrh modernističnega ustvarjanja.
Temni modernizem
Pozoren pogled pa za žicami, vrati krematorija, detajli bolek in njihovimi številkami odkriva ponižanje človeka in bedo, ki so jo prestajali. "Počasi moramo vstopati v duhovno polje in odkrivati resnico. Njegove (ne)barve imajo tudi na teh »dachavskih« slikah takšno moč, da lahko govorimo o totalnem doživetju barve v fizičnem in duhovnem smislu. Temu je enakovredna le notranja intenzivnost snovi, torej struktura njenega bistva. Temni modernizem – terminus slovenskega likovnega kritika dr. Tomaža Brejca – se je spet izkazal za živo prisotnega," je o razstavljenih delih zapisala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Milena Zlatar.
Dobitnik najvišje državne nagrade
Bogdan Borčić se je rodil leta 1926, v taborišče pa so ga odpeljali zaradi aktivnosti v odporniškem gibanju. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost, študijska potovanja po Evropi pa so dopolnila njegovo delo, za katerega je prejel številne nagrade, med drugim Župančičevo in Jakopičevo, nagrado Prešernovega sklada in letos ob Ireni Grafenauer tudi Prešernovo nagrado za življenjski opus.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje