Presunljivi prizori beguncev, ki se umikajo strahotam vojne, so najbolj presunljive in emblematične podobe 20. stoletja, a tudi na začetku novega tisočletja z nezmanjšano močjo preizkušajo občutljivost sodobnega globaliziranega sveta, v katerem je peščica onih, ki imajo vse, in velikanska večina tistih, ki imajo malo ali pa se bojujejo za golo preživetje, je ob razstavi zapisal kustos Marko Košan.

Tudi Tisnikar se je kot občutljiv mladenič srečal z brezupnimi prizori bežečih premaganih vojska, ki so se ob koncu velike vojne valile skozi Mislinjsko dolino.

Grozote vojne, ki presegajo konkretni zgodovinski okvir
Trupla, posejana po poljih in travnikih, tavajoči konji in voli, ki so se strgali z ojes prevrnjenih vozov, brezizhodni obup množice - vse to se zrcali na platnih, vendar ne kot moralizatorska obtožba blodnjavih nesporazumov človeške nečimrnosti in še manj kot patetični krik k poravnavi krivic. So le halucinantne podobe grozot vojne, vtisnjene v mentalni vzorec osebne izpovedi. V sferah umetniške interpretacije so pretresljivejše in zgovornejše kot brezplodno politikantsko prerekanje ali še tako natančna znanstvena analiza, je še zapisal Košan.

Jože Tisnikar (1928 - 1998) je bil slikar samouk. Dolgo je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici slovenjegraške bolnišnice. Med letoma 1954 in 1964 se je umetniško izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka. Najbolj znane so njegove upodobitve krokarjev in temačne podobe ekspresivnih in eksistencialističnih vsebin. Za slikarska dela, razstavljena v letu 1969, je leta 1970 dobil nagrado Prešernovega sklada. Dvakrat se je preizkusil tudi kot scenograf. Naredil je likovno zasnovo za lutkovno igro Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico (1986) in scenske predloge za dramo Singer za Shakespeare Theatre v Londonu (1989).

Razstava na Ravnah na Koroškem bo na ogled do 27. novembra.