Medtem ko je del prepričan, da je Judito, ki obglavlja Holoferna, na začetku 17. stoletja naslikal eden največjih mojstrov svojega časa, veliki Caravaggio, pa drugi mirijo navdušenje, saj naj bi bila kvečjemu delo mojstrovega flamskega naslednika Louisa Finsona.

Slika, ki naj bi nastala med letoma 1606 in 1607, bo razstavljena z nekaj drugimi Caravaggiu pripisanimi deli. Med pomembnejšimi je le kakšno leto mlajša mojstrovina Večerja v Emavsu (1605—1606). Na ogled bodo tudi kopija njegove Magdalene v ekstazi, ki je nastala po slikarjevi smrti 1610, in pa tri slike enega od flamskih Caravaggistov Louisa Finsona.

Razstava spada v sklop muzejskega projekta, zastavljenega kot prostor dialoga, ki ga odpira jukstapozicioniranje slik iz zbirke ob sorodna izposojena dela. Tokratna postavitev je tretji tovrstni dialog, posvečen Caravaggiu in vprašanju atribucije (Attorno a Caravaggio). Kot pravi direktor ustanove James Bradburne, naj bi razstava tako širši javnosti kot stroki omogočala, da si sama izoblikuje mnenje o sporni atribuciji. Vendar vseh takšna kontekstualizacija ne prepriča ali opraviči problematičnosti prezentiranja slike z vprašljivo atribucijo v uradni muzejski ustanovi.

Premalo problematizirana atribucija
Kot poroča Art Newspaper, je iz protesta proti "nekritični" predstavitvi slike, ki ni zgolj "zasebna lastnina, ampak celo na prodaj", iz sosveta Pinacotece di Brere odstopil umetnostni zgodovinar Giovanni Agost. "Brera je državni muzej, ne komercialna galerija ali bančna fundacija," opozarja. Problematični naj bi bili predvsem informativni zapisi na steni, ki sliko pripisujejo Caravaggiu, podobno naj bi bila atribucija premalo problematizirana v razstavnem katalogu. "Muzej ne bi smel sprejeti podatkov, ki jih je predložil posojevalec, zlasti, če namerava ta sliko prodati," je prepričan Agosti. "Predstavitev slike v njenih prostorih torej samodejno potrdi njen pomen," je Agosti pisno opozoril Bradburneja.

Po drugi strani Bradburne v pogovoru za The Art Newspaper poudarja, da bo francoska različica Judite razstavljena z jasnim pripisom, da gre za atribucijo lastnika slike, in ne muzejske ustanove. "Glede negotovih okoliščinah nastanka slike ni nobenega dvoma," pravi.

Caravaggievo delo ali kopija mojstrovega sodobnika?
Razstavni projekt v Breri organizira Nicola Spinosa, eden od priznanih Caravaggievih poznavalcev in nekdanji direktor neapeljskega Musea di Capodimonte. Kot smo poročali, je sliko leta 2014 odkril lastnik vile blizu Toulousa, ko je na podstrešju preverjal puščanje strehe. Sliko je družina poverila pariškemu trgovcu z umetninami Ericu Turquinu, ki se je po oceno obrnil na več strokovnjakov, med drugim tudi Spinoso. Ta jo je prepoznal kot izgubljeni izvirnik, ki je nazadnje v virih dokumentiran na začetku 17. stoletja. Umetnostna zgodovinarka in profesorica na Univerzi v Firencah Mina Gregori pa je nasprotno mnenja, da gre za Finsonovo kopijo, kar potrjujejo tudi viri, ki omenjajo, da je imel flamski slikar delo v lasti od 1607 do svoje smrti leta 1617.

Strokovne analize doslej niso prinesle dovolj prepričljivih dokazov o atribuciji. Francosko ministrstvo za kulturo je marca delo razglasilo za narodni zaklad in za 30 mesecev prepovedalo izvoza dela. V tem času naj bi v Louvru v miru izpeljali potrebne preiskave in študije. Če gre za izvirnega Caravaggia, je francoska država sliko pripravljena odkupiti.

Na razstavi bodo na ogled tudi Finsonove slike, in sicer tako rekoč identična kompozicija Judite, ki obglavlja Holoferna iz leta 1607 (sliko je za to priložnost posodila neapeljska banka Intesa Sanpaolo). Medtem pa po navedbah La Repubblice v rimski Narodni galeriji starejše umetnosti v Palazzo Barberini niso želeli posoditi Caravaggievo mlajše upodobitve motivike iz okoli 1598—1599.

Bradburne vztraja, da potrditev avtorstva izposojene slike ni naloga muzeja, ampak mora ta prvič presoditi le, ali delo ustreza temi postavitve in še, ali je dovolj kakovostna za predstavitev, "kar v tem primeru - pa naj gre za Caravaggia ali ne - brez dvoma je". Medtem ko dopušča možnost, da lahko muzej vpliva na trg, pa je prepričan, da je edino tveganje, ki ga prinaša predstavitev slike, tista, s katero se bo moral soočiti lastnik, če stroka ne bo dala svojega konsenza.

Razstavo odpirajo v četrtek, 10. novembra, na ogled pa bo do 5. februarja prihodnje leto. V sklopu razstave bodo konec januarja v muzeju organizirali tudi enodnevni seminar, ki se ga bodo udeležili vodilni poznavalci Caravaggievega opusa.