Platno je lastnik vile blizu Toulousa odkril, ko je na podstrešju iskal izvor zamakanja, ki ga je opazil v hiši; predtem ni vedel, da je tam sploh kakšna slika, kaj šele potencialno tako zelo dragocena. "Treba je bilo priti na drug konec podstrešja in vdreti skozi vrata, ki jih niso nikoli uporabljali ... Na silo so vdrli vrata in za njimi je bila slika. Res neverjetno," je dramatično razkritje opisal umetnostni izvedenec Eric Turquin.

Priljubljen motiv je bilo takrat mogoče najti v opusu skoraj vsakega umetnika. Gre za prizor Judite, ki jo Holofern, oblegovalec njenega mesta Betulije, povabi v svoj šotor. Med obedom ga opije, nato pa mu z njegovim lastnim mečem odreže glavo, ki jo bo odnesla nazaj v svoje mesto. Slika, če je zares Caravaggieva, bi lahko bila vredna 120 milijonov evrov, je prepričan Turquin, predstavnik agencije za umetniške izvedence.

Sliko Judita obglavlja Holoferna naj bi v letu 1604 ali 1605 naslikal italijanski baročni slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio (1571-1610). Starejši avtorji so Judito običajno upodabljali po končanem dejanju z mečem ali glavo v roki ali pa so glavo dali kar v vrečo, ki jo nosi Juditina služabnica. Pri Caravaggiu pa se srečamo s skrajno naturalističnim in dramatičnim prizorom z značilnimi sadističnimi poudarki.

Na sliki opazimo tudi za Caravaggia značilni chiaro scuro, kjer daje občutek, kot da bi prizor razsvetljevala močna luč, ki bi povzročala toliko jasneje in ostreje izrisane obrise.

Slika je izredno lepo ohranjena, čeprav je najverjetneje pozabljena na podstrešju samevala več kot 150 let, ocenjuje Turquin. "Slikar je kot vsak drug - ima svoje tike - in v tej sliki vsi vidimo Caravaggieve. Ne ravno vseh, a številne - dovolj, da smo lahko prepričani, da je to roka, da je to pisava tega velikega mojstra."

Francoske oblasti so že izdale prepoved izvoza umetnine; v odloku je platno opisano kot "slika izjemne umetniške vrednosti, ki bo morda identificirana kot izgubljeno Caravaggievo delo".