Razstava prinaša pregled ustvarjanja umetnika, ki je znan kot risar, portretist in krajinar, s svojim delom pa se je zapisal večinoma domači pokrajini, predvsem Uršlji gori. Postavitev obsega Pečkov slikarski in grafični opus, ki ga je, tako Domjanova, posvetil barvitosti koroške pokrajine.

Graditelj kulture na severu
Leta 1920 v Vuhredu rojeni Karel Pečko se je že v 50. letih lotil načrtnega spodbujanja kulturnega življenja na Koroškem. Skupaj s kolegi Marijanom Gnamušem, Mirkom Zdovcem in Primožem Simonitijem je ustanovil neformalno akademsko skupino, ki se je v času načrtne socialistične izgradnje proizvodnih zmogljivosti Jugoslavije lotila vzporednega "gradbenega procesa" - gradnje kulture na severu Slovenije. Kmalu je pobudo prevzel Pečko, ki je leta 1956 začel voditi galerijo v Slovenj Gradcu; vlogo je opravljal kar 40 let. Kot galerist je spodbujal kulturne izmenjave s tujino ter pripomogel k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov.

Postavitev del Karla Pečka, ki se preizkuša tudi kot obdelovalec keramike, grafičar ter izdelovalec mozaikov in vitrajev, bo v Celju na ogled do 28. februarja.