Razstava Primož Trubar (1508-1586), s katero je Narodni muzej počastil 500. obletnico rojstva vodilnega slovenskega protestantskega pisca ter začetnika slovenskega knjižnega jezika in književnosti, je odprtje doživela v novih prostorih muzeja na Metelkovi. Še posebej slovesnega dogodka, saj je na ogled postavljen tudi edini ohranjeni izvod Trubarjeve knjige Cerkovna ordninga, ki ga sicer hrani Vatikanska knjižnica, so se, poleg množice obiskovalcev, udeležili tudi nekateri slovenski politiki, med njimi predsednik države Danilo Türk, minister za kulturo Vasko Simoniti, škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, direktor Narodnega muzeja Peter Kos in avtorji razstave. Duh Trubarjevega časa pa je za nekaj trenutkov tudi resnično zaživel z nastopom ansambla za staro glasbo Alta Capella Carniola.

Temelji slovenske kulturne identitete
Minister Simoniti je v svojem govoru ob odprtju poudaril pomembnost Trubarja za formiranje slovenskega knjižnega jezika, književnosti in naroda ter dodal: "Trubar je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden izmed bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države." Simoniti je ob tem spomnil, da Trubarjev prvotni namen ni bil oblikovanje zametkov slovenske kulturne identitete, pač pa je kot reformator želel le, da bi se ljudje naučili brati Sveto pismo v slovenskem jeziku in tako - v skladu s protestantskim naukom - stopili v stik z božjo besedo brez posrednikov.

Trubar je bil močnega duha
O Trubarju in razstavi je spregovorila tudi avtorica razstave in muzejska svetovalka Maja Žvanut, ki je povedala, da so raziskovalci Trubarjevega življenja in dela odkrili, da je bil realist in močna osebnost, samonikle narave in organizatorskega duha. Direktor Narodnega muzeja Peter Kos pa se je v govoru dotaknil tudi težko pričakovanih novih prostorov muzeja, kjer bo prostor našlo okoli 63.000 predmetov, ki so jih do zdaj hranili v zasilnih depojih. Ti bodo sicer na ogled javnosti šele letošnjo jesen, ko bo muzej prvič odprl svoja vrata.

Razstavo zasnovalo več avtorjev
Avtor obsežne razstave je poleg muzejske svetovalke Maje Žvanut tudi arhitekt Marijan Rafael Loboda. Pri njeni zasnovi pa so sodelovali še vodja knjižnice v Narodnem muzeju Anja Dular, Metoda Kokole z Inštituta za muzikologijo ZRC SAZU, Franc Kuzmič iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in Simona Menoni iz Muzeja Ormož. Za grafično podobo razstave sta poskrbela Barbara Bogataj Kokolj, ki je oblikovala panoje, in Jurij Kocbek, ki je zasnoval plakat, vabilo in letak.

Najdragocenejša je Cerkovna ordninga
Najdragocenejši razstavni eksponat je prav gotovo edini ohranjeni izvod Trubarjeve knjige Cerkovna ordninga iz leta 1564. Delo je za Slovence še posebej pomembno zato, ker je prvo cerkveno pravno besedilo v slovenščini in prvo pravno besedilo v slovenskem jeziku sploh. Knjiga, ki jo ima sicer v lasti Vatikanska knjižnica (Biblioteca Vaticana), je na ogled postavljena tudi zaradi prizadevanj slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Ivana Rebernika in predsednika republike Danila Türka. Vodja knjižnice Narodnega muzeja Anja Dular pa je v pogovoru za MMC povedala, da je knjiga v Vatikansko knjižnico najverjetneje prišla iz zasebne knjižnice kakšnega nemškega plemiča, saj so ti skozi stoletja pogosto darovali knjige Vatikanu. Koliko je narodni muzej plačal za izposojo dela, ni vedela, je pa poudarila, da so morali zagotoviti vrsto pogojev (od klimatskih do varnostnih in razstavnih). Izvirnik Cerkovne ordninge bo na ogled do 6. maja (celotna razstava bo sicer na ogled do konca leta), nato pa ga bodo zamenjali s ponaredkom. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da knjiga kdaj koli preide v slovensko last, pa je odgovorila, da za to najverjetneje ni nikakršne možnosti.

Vsestranski prikaz protestantizma
Obsežna razstava z okoli 150 razstavljenimi predmeti, ki zaobsegajo od predmetov, ki so jih včasih uporabljali pri cerkvenem bogoslužju, knjig različnih protestantskih piscev, Trubarjevih pisem, do različnih vrst denarja, instrumentov, prestola nadvojvode Karla Notranjeavstrijskega in drugih, orisuje postaje Trubarjevega življenja in dela ter okolje, v katerem je živel in ustvarjal. Poleg Trubarja so v središču razstave tudi dosežki slovenske reformacije v književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Eno izmed najbolj prelomnih obdobij v slovenski zgodovini pa ni predstavljeno zgolj z razstavnimi eksponati, ampak tudi z zemljevidi, ilustracijami, rekonstrukcijami in kopijami, avdio-videonapravami in glasbo.

K. S.

Pa se nekaj utrinkov z razstave...