S svojimi deli (22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini) je Trubar Slovence opismenjeval, izobraževal in (versko) vzgajal. Od prve slovenske knjige je ohranjen le en izvod, ki ga hranijo na Dunaju. Foto:
S svojimi deli (22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini) je Trubar Slovence opismenjeval, izobraževal in (versko) vzgajal. Od prve slovenske knjige je ohranjen le en izvod, ki ga hranijo na Dunaju. Foto:

Kulturno-civilizacijsko prelomnost Trubarjevega nastopa so v 19. stoletju eksplicitno priznali tudi slovenski katoliki.

Igor Grdina, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU
Trubarjev prevod Svetega pisma
Reformacija je Slovencem prinesla prvo obdobje književnosti in produkcije knjig. Protestantski pisci so v tem obdobju skupaj izdali 50 knjig in poleg formiranja knjižnega jezika ter narodne zavesti pripomogli tudi k nastanku slovenskega šolstva in znanosti ter ustanovitvi prve tiskarne v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO
Poleg Trubarja so bili glavni slovenski protestantski pisci še Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in Adam Bohorič. Dalmatin je prevedel celotno Biblijo (1584), Bohorič je istega leta izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice, Krelj pa je izdal Otroško biblijo in izpopolnil slovenski knjižni jezik ter rabo pisave.
Prireditve ob Trubarjevem letu

Najbrž ni Slovenca, ki se ne bi zavedal pomembnosti Trubarjevega dela kot začetnika slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Vendar pa pogosto pozabljamo, da je vodilni slovenski protestantski pisec in prvi slovenski književnik tudi eden izmed "ustanoviteljev" slovenskega naroda, k čemur je v veliki meri prispeval s svojim spodbujanjem narodne zavesti, pa tudi z oblikovanjem skupnega nacionalnega knjižnega jezika, ki je Slovence povezal v času in prostoru.

Eden izmed najpomembnejših mož slovenske zgodovine
Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah in umrl leta 1586 v Derendingenu v Nemčiji. Velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine na sploh, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. K formiranju te je prispevala predvsem protestantska miselnost, da naj cerkveno obredje poteka v ljudskem jeziku, in ne v latinščini.

Prvi slovenski knjigi sta izšli v Nemčiji
Za izdajo knjig se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Prvi slovenski knjigi Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), s katerima je Trubar postavil temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti, sta tako izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen.

V Katekizmu so zapisane osnove protestantske vere, Abecednik pa je nekakšen učbenik za učenje branja, saj je Trubar veliko pozornost namenjal tudi izobrazbi in razvoju šolstva. Po besedah dr. Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pa je Katekizem pomemben tudi zato, ker gre za prvi slovenski notni tisk.

Poleg omenjenih del je Trubar prevedel tudi celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). Poleg tega je v slovenščini objavil pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordnungo (1564). Pisal je tudi katehetske in teološke razlage. V celoti je napisal 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini.

Po "Trubarjevo" so pisali tudi katoliški pisci
Kot ugotavlja nova teorija, je za osnovo knjižnega jezika uporabil takratni ljubljanski mestni govor, medtem ko je po starejši znanstveni tezi izhajal iz dolenjskega narečja rojstne Rašice in okolice. Za pisavo je najprej izbral nemško gotico, ki jo je pozneje nadomestil z latinico, ki ji je prilagodil pisanje sičnikov in šumnikov. Zanimivo je, da so katoliški pisci že v začetku 17. stoletja, kljub nasprotovanju in preganjanju protestantizma, prevzeli njegov knjižni jezik.

Pomembnost lastnega jezika
Z delovanjem Primoža Trubarja so se Slovenci začeli zavedati pomembnosti lastnega jezika in kulture. V slovenskem jeziku so začela izhajati tudi zgodovinopisna besedila, teološke in filozofske razprave ter pravna besedila. Z njim se je začela javna raba imena Slovenci ter razglašanje enovitosti pripadnikov slovenstva ne glede na ločujoče deželne meje.

Kulturno-civilizacijsko prelomnost Trubarjevega nastopa so v 19. stoletju eksplicitno priznali tudi slovenski katoliki.

Igor Grdina, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU
Prireditve ob Trubarjevem letu