Knjiga, posvečena generalu Santa Chiese Giacomu Boncompagniju, je bila slavljena v delu Zgodovina Vicenze zgodovinarja Marzarija iz leta 1591, prav tako pa v delih Francesca Algarottija, ki se je navduševal nad čistim slogom in absolutno natančnostjo. Foto: Cankarjev dom
Knjiga, posvečena generalu Santa Chiese Giacomu Boncompagniju, je bila slavljena v delu Zgodovina Vicenze zgodovinarja Marzarija iz leta 1591, prav tako pa v delih Francesca Algarottija, ki se je navduševal nad čistim slogom in absolutno natančnostjo. Foto: Cankarjev dom
Andrea Palladio
Osnovna načela, ki jim je Palladio sledil s svojo arhitekturo, so bila načelo popolne harmonije v tlorisu in oblikovanju arhitekturnega telesa, lepota v skladnosti razmerij med arhitektonskimi masami, izključevanje odvečnih dekorativnih elementov, zanemarjal pa ni niti uporabnosti.
Razstava Palladia v Cankarjevem domu

V letu, v katerem v Sloveniji praznujemo 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, zaznamujejo v Italiji prav tako polstoletni jubilej svojega renesančnega arhitekta Palladia (1508-1580). Ob tej priložnosti so v Cankarjevem domu v sodelovanju z italijanskim kulturnim inštitutom pripravili zanimivo razstavo arhitektovih Komentarjev Julija Cezarja. Razstava bo na ogled do 9. februarja.

Kako se Cezar spominja svojih vojn?
Ljubezen, ki jo je padovanski arhitekt v skladu z renesančnim duhom gojil do proučevanja antike in takratne zgodovine, je poleg vrste drugih stvaritev pripeljala tudi do cikla 42 grafik, ki z izjemno geometrično natančnostjo in s čisto sliko upodabljajo tisto, kar je Julij Cezar zapisal v svojem korpusu - Corpus Caesarianum. Gre za komentarja vojne proti Galom ter državljanske vojne, poleg tega pa še komentar aleksandrijske vojne, ki jo je verjetno opisal Aulo Irzio, ter afriške in španske vojne neznanih avtorjev.

Za lažje branje zgodovine
Knjigo Komentarji Gaja Julija Cezarja, opremljena s Palladijevimi ilustracijami hiš, vojn, mestnih načrtov ter drugih pomembnih stvari, je leta 1575 izdal Pietro De' Francheschi s sinovi. Z grafikami je želel arhitekt, katerega vpliv se je ohranil vse do današnje arhitekture, poenostaviti bralčevo razumevanje zgodovine. Palladio, ki je že tako požiral vse znanje o klasični arhitekturi prek zapisov Vitruvija, pa tudi drugih renesančnih arhitektov, kot sta Bramante in Alberti, se je Cezarjevim komentarjem posvetil na pobudo humanista Giangiorgia Trissina.

Vpogled v arhitektov značaj
Prve grafike za komentarje sta naredila arhitektova sinova Leonid in Orazio, ki ju je oče usmeril k študiju klasične kulture, po njuni prezgodnji smrti pa je delo prevzel in ga dokončal v letih 1573–1574. Čeprav veljajo grafike v Palladijevem bogatem opusu, ki obsega tudi štiri knjige o arhitekturi, za delo sekundarnega pomena, so hkrati izvrsten dokument za razumevanje značaja arhitekta, ki je bil strasten občudovalec starih del in izumov.

Palladijeve grafike so bile kot sitotiski predstavljeni v Vicenzi leta 1980 na razstavi Gina Bariolija in Andreine Ballarin. V sodobnih risbah Abrahama Orteliusa, Georgea Brauna, Georgea Hoefnagla, Giuseppeja Porta in Pirra Logorija sta namreč identificirala reference, na katere se je opiral Palladio. Cikel grafičnih listov prihaja v Ljubljano iz zasebne zbirke Rinaldi.

M. K.

Razstava Palladia v Cankarjevem domu