Ciuha je umetnik v klasičnem smislu, ki jih je po mnenju italijanskega likovnega kritika Tonija Toniata v panorami sodobne figurativne kulture vse manj, njegovo slikarstvo pa predstavlja "nov prehod domišljije v brezmejno vsepričujočnost smisla".

Razstava Commedia umana, ki bo na ogled do 23. septembra, se s slikarskimi deli in mozaiki sprehaja praktično skozi celotno obdobje umetnikovega ustvarjanja, poudarek pa je vendarle na novejših delih.
Umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik o Ciuhi pravi, da vztraja pri tem, da dojamemo, kako drugačen je od preostalega slikarstva. Kot še piše v razstavnem katalogu, dela iz njegovega zadnjega obdobja spominjajo na velike temačne sivo-črne table, na katerih je izrisan bel mrežni diagram figur, zapletenih v medsebojni dialog. Pri svojem ustvarjanju se naslanja na srednjeveško bizantinsko tradicijo in izročilo starih vzhodnih kultur, njegove slike pa že nekaj desetletij nastajajo med vzhodnim Sredozemljem in evropskim zahodom. Poleti ustvarja v hiši na hrvaškem otoku Šipan, ki ga je pred leti prepoznal kot raj, kjer sta živela Adam in Eva, pozimi je v Parizu, vmes pa se ustavi tudi v Ljubljani.
Med kontemplacijo in eksperimentom
Likovni kritik Zoran Kržišnik prepoznava v Ciuhovem slikarstvu dve konstanti - kontemplacijo in eksperiment. Njegova želja, prodreti z razmišljanjem v bistvo stvari in nagon zadreti v nekaj novega, še nepreizkušenega, prinašata "slast in muko, izhajajočo iz zmeraj spet obnavljajoče se zavesti omejenosti človeških možnosti. Toda človeka, umetnika Ciuhovega kova, navaja prav ta zavest k novim in novim poskusom, k napadanju poligona likovne ustvarjalnosti z najrazličnejših strani," piše Kržišnik. Dodal je, da je rezultat tega izjemno bogastvo likovnih sporočil, ki zastavljajo tako rekoč vsa vprašanja in pokrivajo vse bivanjske razsežnosti sodobnega človeka.
Pokrovitelj razstave je predsednik republike Danilo Türk, ki je poleg ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka prispeval uvodni nagovor za katalog.

"Tako kot sem želel biti informiran, sem želel biti drugačen. Nisem želel ponavljati in biti ena od variant že ponujenega koncepta," je slikar povedal v filmskem portretu Jože Ciuha – slikar svojega časa (oglejte si ga v priloženem videu). Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah in študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, vendar je moralo preteči veliko let, da se je akademije 'otresel', pravi. Za svojo umetnost je bil večkrat nagrajen z Jakopičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, prejel je naziv vitez lepih umetnosti in literature ter avstrijski častni križ znanosti in umetnosti. Je član Ruske akademije umetnosti, razstavljal pa je na več kot 400 samostojnih in 300 skupinskih razstavah.