Ta bodo do 13. septembra znova odeta v tapiserije, ki so jih pred dobrimi tridesetimi leti številni umetniki izdelali prav za ta prostor. Da bi veliko dvorano opremili s tapiserijami, je leta 1979 predlagal Zoran Kržišnik, tedaj v vlogi predsednika komisije za likovno opremo Cankarjevega doma, dekoracija pa naj bi sovpadala z izvirno zamislijo, da bi osrednji slovenski kulturni hram v svoji programski podobi spoštoval in negoval različnost, avtohtonost in samoniklost kulturnih izročil posameznih narodov in narodnosti.
Ker pridejo tapiserije najbolj do izraza v prazni dvorani, ta pa je bila zaradi vse številnejših sejmov, razstav in promocijskih dogodkov zanje "pretesna", so jih morali po kakšnih desetih letih zaradi spremenjene vloge osrednjega prostora spet odstraniti. Zdaj je ponovno priložnost za ogled tako velikih tapiserij (te merijo 6 krat 4 metre), ki so jih izdelali Jagoda Buić, Etelka Tobolka, Jože Ciuha, Dimče Nikolov, Mersad Berber in Milutin Kostić, kot tistih manjših formatov (3 krat 2 metra) umetnikov Valentina Omana, Vladimirja Makuca, Lojzeta Spacala in Janeza Bernika.
Večina tapiserij je nastala v tedaj zelo cenjenem domačem podjetju Dekorativna Ljubljana, sami sta svojo tapiserijo izdelali hrvaška umetnica Jagoda Buić in Etelka Tobolka v takrat zelo cenjenem Ateljeju za izdelavo tapiserij v Novem Sadu, kjer je bila izdelala tudi tapiserija Mersada Berberja.
Male tapiserije že dalj časa na ogled
Vseh tapiserij vendarle ni bilo treba umakniti. Tapiserija Janeza Bernika je ves ta čas preživela na steni ob vstopu na balkon Gallusove dvorane, prostor za preostale tri manjše tapiserije pa se je našel, ko je leta 2006 arhitekt Andrej Kasal posodobil glavni sprejemni prostor. Od tedaj si lahko obiskovalci ogledajo tudi tapiserije Lojzeta Spacala, Valentina Omana in Vladimirja Makuca.