Družina Frank je v stanovanju na ulici Merwedeplein številka 39 v Amsterdamu živela od decembra leta 1933 do julija leta 1942. V dnevniku, ki ga je Ana dobila za 13. rojstni dan, popisuje svoje življenje od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Foto: Sinagoga Maribor
Družina Frank je v stanovanju na ulici Merwedeplein številka 39 v Amsterdamu živela od decembra leta 1933 do julija leta 1942. V dnevniku, ki ga je Ana dobila za 13. rojstni dan, popisuje svoje življenje od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Foto: Sinagoga Maribor
Razstava
Generalna skupščina ZN-a je leta 2005 sprejela resolucijo z naslovom Spomin na holokavst, s katero je razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Foto: Sinagoga Maribor
Holokavst na Slovnske
Med drugo svetovno vojno je najmočnejša judovska skupnost živela v Prekmurju, zlasti na območju Lendave in Murske Sobote. Leta 1944 so številni prekmurski Judje umrli v zloglasnem Auschwitzu. Foto: Sinagoga Maribor

Celomesečno dogajanje je namenjeno zaznamovanju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila na 27. januar. Dolžnost zdajšnjih generacij in zgodovinopisja je, da preprečijo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine prejšjnega stoletja, so zapisali na Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. To so uvedli z odprtjem gostujoče razstave na stopnišču Prve gimnazije Maribor.

Program dogajanja Šoa – spominjajmo se 2013 najdete tukaj.

Žalostno poglavje človeške zgodovine
Postavitev Hiše Ane Frank v Amsterdamu predstavi skozi zgodbo deklice, ki je med drugo svetovno vojno presenetljivo zrelo zapisovala vsakdan, medtem ko se je z družino skrivala pred nacisti, širše poglavje preganjanja in uničevanja Judov. Gre za eno najbolj pretresljivih in žalostnih prizorov v zgodovini. Njeni zaupni zapisi, v katerih je popisovala tudi vse težave, s katerimi se srečuje odraščajoče deklice, so imeli žalosten konec. Avgusta leta 1944 so po dveh letih skrivanja Ano in njeno družino našli. S sestro so ju odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer sta marca leta 1945 umrli za tifusom.
Sedem desetletij po tem, ko so prve informacije o sistematičnem pobijanju Judov prišle na dan, se še vedno zastavlja vprašanje, kako je do česa takega sploh lahko prišlo in kje iskati krivdo za zločine?
Ob zgodbi Ane Frank, katere dnevnik (po vojni ga je našel edini preživeli iz družine oče Otto Frank) je ena najbolj branih knjig vseh časov, so na razstavi predstavljene tudi usode judovskih otrok in najstnikov iz Maribora med drugo svetovno vojno. Slavnostni govornik ob odprtju razstave je bil predstavnik Judovske skupnosti Slovenije Igor Vojtic, kulturni program pa so pripravili dijaki Prve gimnazije pod umetniškim vodstvom Polone Meke Ožinger.
Mesec dni dogodkov, da ne bi nikoli pozabili
Kot so zapisali organizatorji, spomin na holokavst in na tragedijo genocida ne sme biti le spomin na žrtve, ampak tudi na tiste, ki so to največjo tragedijo iz prve polovice 20. stoletja preživeli. Zato v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, nacionalnem koordinatorju programov s področja učenja in spominjanja o holokavstu, že četrto leto zapored posebno skrb namenjajo prav tej tematiki in ob omenjenem dnevu po vsej Sloveniji prirejajo številne dogodke.
Do 29. januarja bodo poleg razstav o Ani Frank, holokavstu in judovski dediščini na Slovenskem pripravljajo še znanstveno srečanje Vsako leto eno ime: Neznani slovenski pravičniki iz Prekmurja in Primorske, pogovor s Slavkom Goldsteinom, predstavitev zbornika Slovenski Judje: zgodovina in holokavst in vrsta predavanj.
Ana Frank - zgodba za sedanjost
Ana Frank - zgodba za sedanjost