Razstavo Marjetice Potrč, Marka Peljhana, Apolonije Šušteršič in Tobiasa Putriha, nagrajencev za posebne dosežke na področju sodobne slovenske vizualne umetnost, so pripravili v počastitev 39. letnega svetovnega kongresa Mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA (Association Internationale des Critiques d'Art), ki poteka od 18. do 23. septembra. Postavitev, ki so jo poimenovali Trend 2001-2005, bo ustvarjanje štirih umetnikov predstavljala do 5. oktobra.

Prva prava umetnica novega stoletja?
O kiparki in arhitektki Marjeti Potrč je kritik tednika iz New Yorka Village Voice ob nedavni razstavi v znamenitem Guggenheimovem muzeju zapisal, da gre mogoče za prvo pravo umetnico 21. stoletja. V tem prestižnem razstavišču se je umetnica predstavljala kot dobitnica bienalne nagrade modne blagovne znamke Hugo Boss. Njene inštalacije razkrivajo raziskovanje globalizacijskih učinkov na način življenja hitro rastočih in prenaseljenih predelih sodobnih urbanih okolij.

Od trenutka do desetletja
Gledališki režiser Marko Peljhan se je s svojim ustvarjanjem zapisal mejnim horizontom sodobne integralne, konceptualne in interdisciplinarne umetnosti. Pri tem uporablja komunikacijske tehnologije, politike, izobraževanja, civilnodružbene akcije in provokacije, vse to pa umešča v presečišče umetnosti in znanosti. Posveča se tako ustvarjanju hipnih akcij kot desetletje trajajočim projektom, kot je Makrolab (laboratorij, ki potuje po svetu in med drugim raziskuje migracije ptičev, vremenske spremembe in telekomunikacije), ob tem pa nadaljuje bogato tradicijo modernizma in avantgardističnih gibanj 20. stoletja.

Razsikovanje vprašanja brezposelnosti
Apolonija Šušteršič, ki živi med Ljubljano in Amsterdamom, v svojih inštalacijah na izviren način raziskuje vzorce bivanja, naselitvene politike in socialne odnose. Razstava ponuja ogled njenega projekta The Take akcija, ki se posveča vprašanju brezposelnosti kot posledice korporativizma in globalizacije. Osrednji del projekta je film The Take režiserja Avija Lewisa in slavne kanadske novinarke Naomi Klein. V njem je predstavljeno radikalno delovsko gibanje v Argentini, ko so delavci zasedli propadla podjetja in jih sami vodili naprej ter si tako ohranili delovno mesto. Film, ki bo zaradi ciljne publike – to so brezposelni – predvajan brezplačno, si bo mogoče ogledati v Kinodvoru (15.9., 22.9., 29.9. ob 15.30) in v Mestni galeriji 19.9., 20.9., 21.9. ob 15.30.

Močna nota interdisciplinarnega
Umetniška govorica Tobiasa Putriha, ki sodi med najprodornejše vizualne ustvarjalce mlajše generacije, je izrazito konkretna in hkrati univerzalna. Ob ustvarjanju lucidnih in ironičnih komentarjev fizičnih prostorov, kot je na primer kinodvorana kot posvečeni medij socialne in kulturne interakcije, se navezuje na umetniško in arhitekturno tradicijo utopičnega modernizma. Njegova umetniška dela tudi po vsebini izražajo močno zaznamovanost z interdisciplinarnim, saj prepletajo tako elemente forme in vsebine kot fikcije in znanosti.