Če vas bo pot do 2. maja zanesla v London, si razstavo še vedno lahko ogledate z mostu v galeriji. Foto: EPA
Če vas bo pot do 2. maja zanesla v London, si razstavo še vedno lahko ogledate z mostu v galeriji. Foto: EPA
Doris Salcedo: Shibboleth (2007)
Ko je edini eksponat v dvorani velika razpoka v tleh, bi človek mislil, da je ne bo nihče spregledal in padel vanjo. A vendar ...

Pisali smo že, da je kitajski umetnik in aktivist za človekove pravice Ai Weiwei v Turbine Hall nasul 100 milijonov unikatnih, ročno narejenih in pobarvanih sončničnih semen iz porcelana. Instalacija z naslovom Sunflower Seeds je bila zamišljena tako, da bi ljudje po semenih lahko hodili - a že po dveh dneh se je izkazalo, da bo treba koncept prilagoditi zahtevam zdravstvenih organov.
Kriva je pretirano "navdušena interakcija" z razstavo
"Čeprav je porcelan zelo trpežen material, navdušena interakcija obiskovalcev z razstavo v dvorani dviguje več prahu, kot je bilo predvideno," so v galeriji Tate zapisali v sporočilo za javnost. "Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo lahko dolgotrajno, večkratno vdihavanje tega prahu škodljivo za zdravje. Posledično smo se v galeriji, po posvetovanju z umetnikom, odločili, da obiskovalci po instalaciji ne bodo smeli več hoditi."

(Zdaj malo okrnjena) simbolika semen
Prav sončnična semena si je Ai Weiwei izbral zato, ker so bila ta ena izmed redkih zanesljivih jedi v letih lakote Maovega režima. V njegovih očeh simbolizirajo kitajski narod, celotna instalacija pa je političen komentar odnosa med vladajočimi in podjarmljenimi v njegovi domovini. Obenem gre tudi za navezovanje na umetnost iz časa kulturne revolucije, ko so Maa umetniki pogosto upodabljali kot sonce, Kitajce pa kot sončnice, ki se po njem ravnajo.

Za simboliko Sončničnih semen je pomembna še ena statistika: 100 milijonov je skoraj ena četrtina uporabnikov spleta na Kitajskem. Prepričan je, di bi bili brez spleta njegovi rojaki sčasoma zmleti pod nogami gospodarjev, ki v brezimni množici ne vidijo (in nočejo videti) posameznih obrazov.

Spotikanje v temi in padanje v luknje - obiskovanje razstav je nevaren hobi
Tokrat ni prvič, da so v muzeju Tate s katero od instalacij iz serije Unveiler (Turbine Hall vsako leto brez kakršnih koli omejitev prepustijo drugemu slavnemu umetniku) naleteli na težave. Leta 2007 so kar trije obiskovalci padli v ogromno razpoko v tleh, delo Kolumbijke Doris Salcedo.
Lani se je nekdo poškodoval že prvi dan, potem ko je vrata odprla razstava Poljaka Miroslawa Balke How It Is (Kakor je) - 13 metrov visok zabojnik, v katerem je bila "razstavljena" najgloblja, prvinska, neprodorna črnina, ki obiskovalce posrkala vase kot črna luknja.