Na razstavi je predstavljeno gradivo konservatorske službe iz arhiva INDOK-centra. Na ogled so tako dokumenti o nepremični dediščini - zapisi na papir, fotografije, negativi in steklene plošče, načrti ter risbe, tipkopisi, tiskani dokumenti in knjige.

Sto let po uradnem odprtju Spomeniškega urada v Sloveniji in s tem simbolnim začetkom načrtnega zbiranja dokumentov in knjig o varstvu kulturne dediščine ter terenskega popisovanja je čas, da izbrane dragotine iz zbirk INDOK-centra direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo dobi priložnost spoznati tudi širša javnost.

Zgodba o spomenikih ...
Kronološko razvrščen raznolik izbor iz dokumentacije, knjižnice in registra, ki bo na ogled v vhodni avli galerije, bo obiskovalca razstave usmeril v najmanj dve branji. Prvo bo govorilo o spomenikih naše preteklosti, o njihovem življenju in smrti, o našem odnosu do arheoloških najdb, krajine, gradov, cerkva, znamenj, kozolcev, domov in domačij, do žive preteklosti. Na prvi pogled trdne stavbe so pogosto izginile ali so spremenjene. Nekatere živijo naprej v krhkih dokumentih, druge je bilo mogoče oživiti samo s pomočjo dokumentov in znanja.

... in ljudeh
Sočasno pa bo mogoče brati zgodbo o ljudeh - zanesenjakih, lastnikih, prostovoljcih in strokovnjakih, ki že 100 let skrbijo, da se ohrani čim več materialne dediščine. Iz črk in podob na razstavi bo mogoče med vrsticami brati zgodbo o naši domovini, našem prostoru in življenju ter o nas samih, je zapisal soavtor razstave Gojko Zupan. Postavitev bo na ogled do 13. oktobra.