Po 15 letih, odkar se je Araki v Gradcu prvič predstavljal zunaj Japonske, je tako njegova fotografija zaživela v relativni bližini tega avstrijskega mesta, v Ljubljani. Na razstavi, ki bo na ogled do 20. oktobra, so fotografije iz serije Pola Eros in polaroidi iz serije Jamorinsky Flower.

Nobujoši Araki se je rodil v Tokiu leta 1940. V zgodnjih 70. letih je odpovedal službo v agenciji, kjer je delal kot fotograf, nato pa v naslednjih dveh desetletjih izdal 75 publikacij, s katerimi je postal prava medijska atrakcija. Po že omenjeni razstavi v Gradcu, kjer je njegove fotografije povezoval naslov Akt-Tokyo 1971–1991, je bil Zahod hitro očaran nad njegovim delom.

Novi koraki pri predstavljanju erotičnih navad
V kompendiju Tokyo Lucky Hole je leta 1991 povzel erotične reportaže, ki jih je od leta 1981 pripravljal za časopis Photo Age. Prav serija teh fotografij je naredila tiste radikalne korake pri predstavljanju erotičnih navad Japoncev. V insceniranih fotoreportažah iz tokijske četrti Kabukičo so nastopale tako prostitutke kot navadne mladenke. V seriji se je posvetil tudi prizorom "vezanja" mladenk, kjer gre za tradicionalno japonsko erotično navado, imenovano kinbaku ali šibari, njena prva omemba pa sega v zgodnje 17. stoletje.

Poželjivost v nevpadljivih interjerjih
Njegove fotografije izražajo za Japonsko značilno nagnjenje k teatraličnosti, hkrati pa erotična stimulativnost izraža mizoginost japonskega mačizma. "Artificielno povezana ženska telesa delujejo kot nekakšni »meseni mobili«, ki so sredstvo zbujanja seksualne fantazije (običajno moškega) gledalca. Mladenke izgledajo kot filmske igralke B-produkcije, običajno izžarevajo poželjivost in ležernost, čeprav so skrbno naličene in urejene," so zapisali v Galeriji Photon. Če se druga velika serija Arakijevih del dogaja na ulici, v lokalih, barih, nočnih klubih, hotelih in bordelih, so v tem ciklu dekleta postavljena v nevpadljive interjerje.

Podobe iz serije Jamorinsky Flower so v galeriji označili kot nekakšno 'obserijsko' jukstapozicijo teatraliki glavne serije. Arakijevo ikonografijo dopolnjujejo plastične živali, običajno kuščarji, ki dodatno prispevajo k nenavadnosti Arakijevega opusa.