Aleksandr Sokolov je zaprosil za skoraj 500 milijonov dolarjev, s katerimi bi lahko izboljšali varnost v nekaterih muzejih in zvišali plače zaposlenih. Sokolov je izpostavil nedavne dogodke v Ermitažu in poudaril, da je neprimerno ravnanje uslužbencev muzejev eden od znakov krize, v kateri so se znašle ruske kulturne ustanove. Zgovoren podatek je že višina plač zaposlenih v kulturi. Ti namreč v povprečju dobivajo 'ubornih' 175 dolarjev mesečno.
Se bo katalogiziranje Ermitaža zavleklo v drugo polovico 21. stoletja?Zaradi pomanjkanja sredstev so se ruski muzeji in galerije 'zataknili v času'. Le malo se jih lahko pohvali s sodobnim sistemom katalogiziranja, ki je eden od temeljev vodenja dobrega pregleda nad lastnino muzeja. Anna Kolupajeva iz Zvezne agencije za kulturo je tako povedala, da bi potrebovali kar desetletje, da bi lahko popisali okoli 79 milijonov predmetov, kolikor naj bi jih hranili ruski muzeji. Dolgotrajnost postopka potrjuje tudi primer Ermitaža. V največjem ruskem muzeju, ki hrani kar okoli 3 milijone predmetov, so začeli inventar popisovati pred sedmimi leti in do danes jim je v elektronski katalog uspelo vnesti zgolj 153.000 predmetov.
Skoraj obenem z napovedjo 'boja' ministra za več sredstev za muzeje pa so v Državnem Puškinovem muzeju lepih umetnosti v Moskvi odprli novo galerijo evropskih in ameriških dežel. Nova dela, ki so dopolnila zbirko galerije, ki predstavlja umetnost 19. in 20. stoletja, so skoraj podvojila količino eksponatov. Direktorica muzeja Irina Antonova je poudarila, da imajo od zdaj Monet, Cezanne, Gauguin, Matisse in Picasso vsak svojo sobo, med deli pa je izpostavila Monetove Lilije v soncu (1873), Cezannovo delo Pierrot in Harlekin (1888-90) in Gauguinovo platno Te Arii Vahine (1896).
Priprave na stoletnico Puškinovega muzeja
Z novimi pridobitvami pa proces oblikovanja Puškinovega muzeja še ni končan. Preobrazba in dopolnjevanje programa naj bi potekala vse do leta 2012, ko bo ustanova praznovala stoletnico delovanja. Izgrajevanje Puškinovega muzeja pa je del širšega programa, po izpolnitvi katerega naj bi v središču Moskve zraslo pravo 'muzejsko mesto'. Del tega naj bi bila tudi bistroumna reorganizacija zbirke zbirke takoimenovane predrevolucionarne umetnosti.
Ta naj bi vključevala združitev zbirke Puškinovega muzeja in muzeja Ermitaž na enem mestu. A to se verjetno ne bo zgodilo. Težko je namreč verjeti, da bi Ermitaž pristal na pobudo Antonove, da bi ta zbirka domovala v stavbi nekdanjega muzeja Marxa in Engelsa, ki jo najdemo zraven glavne stavbe Puškinovega muzeja. Ta poteza bi namreč tako pomenila 'osiromašenje' ponudbe Ermitaža in večjo privlačnost Puškinovega muzeja, ki bi si 'prilepil' del Ermitaževe zbirke. Posebnega navdušenja nad predlogom Irine Antonove pa ni pokazala niti ruska vlada.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje