Ricahard Avedon je ustvarjal že od svojega 20. leta, njegova kariera pa je trajala dolgih 61 let - vse do smrti. S fotoaparatom v roki je preživel drugo svetovno vojno, soustvarjal je kultne vizualne podobe modnega Pariza petdesetih let, sledil je ameriški umetniški avantgardi z Warholom na čelu, seksualni revoluciji in padcu berlinskega zidu. Bil je povsod, kjer se je pisala zgodovina - to so bili dogodki ali pa zgolj ljudje, ki so jo pisali. Razstava je čustven sprehod po drugi polovici dvajsetega stoletja.

Leta 1944 je začel obiskovati fotografski tečaj na legendarnem "Dizajn laboratoriju", ki ga je ustanovil Alexey Brodovitsch, takratni direktor revije Harper's Bazaar. To je pomenil tudi začetek Avedonove kariere na Harper's Bazaaru, kjer je ostal do leta 1966, ko je prestopil h konkurenčnemu Vogueu. Leta 1992 je postal urednik fotografije pri reviji New Yorker, kjer je delal do svoje smrti.

Razstava je razdeljena na osem vsebinskih sklopov: Made in France, Andy Warhol in Factory, Avedon v Parizu, Portreti, Družina, Na ameriškem zahodu, Padec zidu in Branderburška vrata. Ena najznamenitejših modnih fotografij je nastala avgusta leta 1955 za Chanel. Med sloni je v pariškem Cirque d'Hiver pozirala takratna diva Dovima. "Ljubim modne fotografije, ki niso videti kot modne," je nekoč povedal Avedon, ki se je v svojih fotografijah, kot je izjavil pozneje v nekem intervjuju, vedno nevidno ukvarjal z minljivostjo.

Vzporedno z modno fotografijo, s katero je zaslovel, je bil tudi t. i. ulični fotograf, njegove največje umetnine pa so portreti. Charlieja Chaplina je fotografiral na dan, preden je ta za vedno zapustil ZDA. Znamenita fotografija, na kateri Chaplin kaže rogove, je nastala po večurni fotografski seansi, ko je Chaplin naredil nepričakovano gesto. Med njegove znamenite portretirance med drugimi sodijo še Buster Keaton, Louis Armstrong, Marilyn Monroe, Samuel Beckett, Bob Dylan, Janis Joplin, John Lennon, Twiggy, Veruschka, Ezra Pound, Truman Capote, Dorothy Parker in Andy Warhol. Warholovo iznakaženo telo je fotografiral kmalu po tem, ko ga je ustrelila ekstremna feministka Valerie Solanas. Med Avedonove mojstrovine pa sodi tudi fotografija vseh članov znamenite Warholove "Factory", ki je utelešala seksualno in umetniško revolucijo šestdesetih in sedemdesetih let.

Med vrhunce sodi serija portretov, ki so med letoma 1979-1984 nastajali na ameriškem zahodu. Avedon je v sodelovanju z muzejem Amon Carter iz Texasa prepotoval 17 zahodnih držav in nastalo je 752 portretov ljudi na belem ozadju. To so bili navadni in neznani ljudje, ki so utelešali sodobni ameriški zahod – bedo in umazano ameriško realnost. "1979-1984: to je bil čas, o katerem se ni govorilo. Ronald Reagan, ki je bil takrat predsednik, je uporabljal slogan Mourning in America, žalovanje v Ameriki," je dejal Avedon. To je bil čas, ko so zaprli enega največjih rudnikov bakra v Butteju v Montani. Zaradi tega je propadlo vse mesto. Portreti so ob bok lepim in bleščečim modnim fotografijam predstavljali največjo Avedonovo provokacijo.

Z zapuščino Ricaharda Avedona, fotografa bede in blišča, po njegovi smrti razpolaga fundacija R. Avedona, ki so jo ustanovili v New Yorku. Njegove fotografije z vse večjo uveljavitvijo fotografije na umetnostnem trgu pridobivajo na vrednosti. Tako v umetniški kot denarni vrednosti se postavljajo ob bok fotografijam Irvinga Penna, Mana Raya, Helmuta Newtona in drugih velikih fotografov.
Saša Šavel