Gre za predstavitev restavriranih, po večini neznanih filmov in ozadij, ki so privedla do razcveta eksperimentalnega filma v Jugoslaviji v obdobju 1951-1991. Razstavo Vse to je film! so odprli z nagovorom ministrice za kulturo Majde Širca, na ogled pa bo do 28. februarja.
Projekt, v katerem je sodelovala ekipa kustosov iz nekdanje skupne države, Bojana Piškur, Ana Janevski, Jurij Meden in Stevan Vuković, sodi v sklop pionirskih razstav galerije, ki težijo k odkrivanju novih znanj. Direktorica Zdenka Badovinac meni, da je prav odpiranje novih poglavij zgodovine eno ključnih vodil Moderne galerije, zato je postavitev pozdravila odprtih rok.
Izdelki 50 filmarjev
V galeriji predstavljajo dela več kot 50 filmskih ustvarjalcev, ki so delovali v času nekdanje Jugoslavije, v središču pa je 24. ustvarjalcev. Spoznati je mogoče jugoslovanske festivale eksperimentalnega filma, med katerimi je Ana Janevski izpostavila hrvaški GEFF kot enega prvih tovrstnih festivalov v Evropi.

Zoperstavljanje nostalgičnemu pogledu na skupno zgodovino
Pomembna je bila vloga kinoklubov in uradnih in neuradnih povezav med eksperimentalnim filmom in drugimi umetnostnimi področji. Pobudnica projekta Bojana Piškur vidi namen razstave v zoperstaviti nostalgičnemu pogledu na našo skupno zgodovino. Ne gre torej za retrospektivo jugoslovanskega eksperimentalnega filma, marveč osredotočanje na konkretne umetniške prakse, ki omogočijo nov vpogled v delovanje ustvarjalcev.
Kljub raziskovanju na terenu, pregledovanju materialov in pogovorov z avtorji so raziskave šele na začetku, pojasnjuje, poleg tega pa se zastavljajo vprašanja restavracije in digitalizacije filmskih kopij.
V nasprotju s Srbijo in Hrvaško, kjer je bilo za integracijo eksperimentalnega filma v uradni filmsko-zgodovinski kanon narejenega že veliko, je v Sloveniji drugače. Eksperimentalni film, sicer ena najbolj vznemirljivih oblik filmskega izraza, je dolgo časa ostajal in še vedno ostaja pretežno v domeni povsem samosvoje, marginalizirane in od večinskih tokov ločene teorije in prakse.
Po besedah Jurija Medena se vse slovenske monografije s področja slovenskega filma po njegovih besedah ukvarjajo z uradno filmsko zgodovino, neraziskano pa ostaja vse, kar je obstajalo pod oznako 'amatersko'.
Pregljeva 'avantgarda'
Amaterskost povezano z eksperimentalnim filmom gre razumeti zgolj v okviru produkcije. Ekipe so delale brez honorarjev, v ne ravno idiličnih razmerah, nastala pa so dovršena dela. Kot primer je Meden omenil Vaska Preglja. Njegovi filmi zelo izstopajo, o Preglju bi lahko govorili v isti sapi z avtorji ameriške avantgarde, če bi filmi tedaj nastali v New Yorku in ne na območju nekdanje Jugoslavije.
Spremljevalni program razstave se bo z eksperimentalnim filmom ukvarjal na filmskih projekcijah, simpoziju Pet pogledov na eksperimentalni film, ki bo potekal 29. januarja, predavanjih in okroglih mizah o filmski vzgoji in o preseganju utopij preteklosti v povezavi z jugonostalgijo.