Žirija, v kateri so sedeli Metka Darš, likovna urednica Emzina, umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič, akademski slikar Zmago Jeraj, hrvaški umetnostni zgodovinar Želimir Koščevič in fotograf Franci Virant, je odločila, da je Ropošev niz fotografij, ki prikazuje kitajsko okolje in njegovo tradicijo, najboljši med prijavljenimi deli.

Tihožitja šivalnih strojev
Drugi najboljši fotograf po mnenju žirije je Boštjan Pucelj, ki se je izkazal s tihožitji predmetov za vsakdanjo uporabo in gospodinjskih pripomočkov. Zadnji izmed trojice nagrajencev je Pavel Gregorič, ki se je lotil portretiranja trupel. Kljub grozljivosti predmeta upodobitve je Gregoriču na fotografijah uspelo doseči določeno stopnjo esetetike; ta estetika in sugestivna moč fotografij pa sta prepričali žirijo, da si Gregorič zasluži nagrado.

Vrvež nogometne tekme, zamrznjen v času
Revija Emzin je podelila tudi posebno nagrado za reportažno fotografijo. Ta je šla v roke Špele Žabkar. Žabkarjeva je v fotografski objektiv ujela vzdušje nogometne tekme, predvsem ji je uspelo prikazati nasprotje med vročičnostjo občinstva in hladnokrvnimi igralci, ki morajo kljub pritiskom navijačev in trenerjev trezno odigrati srečanje.

Več kot 2.000 prispelih fotografij
Na letošnji razpis revije Emzin je prispelo 392 fotografskih opusov oziroma kar 2.460 fotografij. Vse fotografije skupaj tako predstavljajo zanimiv pregled fotografske produkcije slovenskih fotografskih navdušencev, saj lahko na Emzinov naslov fotografije pošljejo tako amaterski kot tudi profesionalni fotografi.

Nagrajenci so nagrade prejeli v Cankarjevem domu; v prvem preddverju te osrednje slovenske umetniške ustanove bodo nagrajene fotografije in podobe, ki so prišle v ožji izbor, razstavljene do 6. marca.